V Logu pod Mangartom bodo v četrtek, 7. junija, ob 10. uri na vojaškem pokopališču odkrili spomenik padlim bosanskim vojakom v prvi svetovni vojni.
Spominsko obeležje, ki je delo slovenskega kiparja bosanskega rodu Mirsada Begića, krasijo verzi slovenskega pesnika z bosanskimi koreninami Josipa Ostija. Na prireditvi bodo sodelovali slovenski in bosanski umetniki. Udeležili se je bodo predsednik države Danilo Türk in predsedujoči predsedstvu BiH Bakir Izetbegović ter predvidoma še član predsedstva Željko Komšić.
Točke spomina držav na svoje mrtve
Na soški fronti se je na obeh straneh borilo več narodov. Za boji je ostalo veliko grobišč in spomenikov, za katere skrbijo država ter razna društva in muzeji. V zadnjem času predstavniki različnih držav skušajo določiti točke spomina na svoje mrtve. Tako imajo Italijani kostnico nad Kobaridom, Rusi kapelico pod Vršičem, obeležje svojim padlim so pred kratkim postavili Slovaki in tako je prišlo do ideje, da se tudi padlim bosanskim vojakom v prvi svetovni vojni določi neko mesto spomina, je povedal pobudnik projekta Jožef Školč.
Na vojaškem pokopališču pokopano veliko ljudi iz polka iz BiH
V Logu pod Mangartom je dobro ohranjeno vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne, kjer je pokopano tudi veliko ljudi iz polka iz BiH. Prvotno so vse grobove označevali križi, že pred nekaj leti pa so začeli križe na muslimanskih grobovih nadomeščati s t.i. nišani. V Logu pod Mangartom je nekdaj tudi stala muslimanska molilnica, sedaj pa se bo spomeniku vsem padlim, ki so ga na pokopališču že postavili Avstrijci, pridružilo spominsko obeležje padlim bosanskim vojakom.
"Skulptura, ki opominja na nesmisel vojne"
"Mirsad Begić in vsi, ki smo pri projektu sodelovali, smo si spominsko obeležje zamislili kot skulpturo, ki opominja na nesmisel vojne in ki je bližja misli in poeziji kot junaški skulpturi," je poudaril Školč. Begić je zanjo uporabil kamen, razbrazdan od prve vojne, in ga obdelal z intervencijami v bronu, tako da daje vtis, kot da ga opletajo veje in manjše figurice, ni pa na njem nobenih nacionalnih ali verskih simbolov. Bogati ga verz Josipa Ostija: "Čeprav od rojstva umiramo, slavimo življenje in za sabo pustimo le sledi ljubezni".
3
