V okolici Škofje Loke po vojni pomorjenih več sto hrvaških otrok

Na praznik svete družine in dan pred praznikom nedolžnih betlehemskih otrok, ki ga katoliška Cerkev obhaja 28. decembra, so se pri Matjaževi jami pri Pevnem nad Škofjo Loko prvič spomnili več kot 250 hrvaških otrok, ki so bili po besedah pričevalcev v dneh po drugi svetovni vojni kruto pomorjeni in odvrženi v brezno.

Množični povojni poboji na območju Stare Loke so se začeli 23. maja 1945 s pobojem hrvaških državljanov v Crngrobu. Danes je na tem področju s križi označenih pet morišč, ki so bila potrjena tudi s sondiranjem.

Odrasli v Crngrobu, otroci v Matjaževi jami "Med žrtvami v Crngrobu ni bilo otrok, čeprav so bile v Škofjo Loko pripeljane cele družine. Otroke so ločili od staršev že prej in jih zaprli v barake za Kamnitnikom. Od otrok so le redki ostali živi. Nekateri med njimi so potomci članov hrvaške ustaške vlade in so danes priče dogodkov. Večino preostalih otrok so odvedli v Pevno nad Moškrinom kjer so jih pobili in zmetali v kraško brezno," je v Starološkem zborniku zapisal Janez Pintar, predsednik komisije za evidentiranje in ureditev prikritih grobišč v občini Škofja Loka v letih 2002–2006 in tajnik Društva Huda jama.

Pričevalci pravijo, da streljanja ni bilo slišati. Nekateri omenjajo kladiva, drugi govorijo, da se je prijelo otroka za noge in z njim udarilo ob drevo. Več krvnikov je zaradi pobojev v Matjaževi jami storilo samomor. Eden se je obesil leta 1988 pri jami, eden pa se je ustrelil sredi mestnega trga v Škofji Loki.

Po pobojih je bila voda v potoku Planica dva tedna hudo onesnažena in ljudje v Moškrinu in Virlogu so zbolevali za tifusom.

Tisti, ki želijo dogajanje v Matjaževi jami raziskati, opozarjajo, da je bilo ogromno energije vložene v zasipanje jame, oteževanje raziskav in prikrivanje. "Gre za tako močno zadevo, da se vsi sprenevedajo," opozarja Janez Pintar, ki se že skoraj 15 let ukvarja s tem in z drugimi morišči v okolici Škofje Loke.

Pintar si glede nadaljnjega raziskovanja želi, da bi to potekalo ob prisotnosti javnosti. Do zdaj so namreč vedno raziskovale le neke delne in pristranske komisije, poudarja Pintar. Še leta 2014 je bil narejen policijski zapisnik, ki pravi, da v jami ni posmrtnih ostankov.

Jama je bila večkrat zasuta z zemljino in s kamenjem. Prvič takoj po pobojih, potem pa še večkrat. Vaščani povedo, da najmanj trikrat do leta 2004, potem pa vsaj še leta 2009 – o tem obstajajo uradni zapisniki. A voda dela svoje in posmrtni ostanki prihajajo na plan.

Zbrani smo kot verniki, ki smo prišli molit za pobite in dat zadoščenje Bogu za vse zlo, ki se je tukaj dogajalo. Prosimo danes Boga, naj odpusti našemu ljudstvu ta zločin in se nas usmili, zlasti še tistih, ki so to delali, je med sveto mašo dejal Alojz Snoj, starološki župnik.

Pred kratkim je bila na posvetu Povojni poboji na Škofjeloškem 70 let pozneje sprejeta deklaracija, ki je bila poslana državnemu in občinskemu političnemu vrhu in poziva k dokončni raziskavi prikritih grobišč, vrnitvi človekovega dostojanstva žrtvam in ustanovitvi muzeja spomina in sprave.

"Ti dogodki so tako pomembni, da je tudi mednarodna javnost zainteresirana, da se razrešijo," pravi Pintar.