Torek, 16. 10. 2018, 6.16
6 let, 1 mesec
Tožilka za Krašovca zahteva triletno zaporno kazen
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,14
Krašovec naj bi po mnenju tožilstva nekdanjo direktorico Betnave Dragico Marinič in nekdanjega šefa za investicije v Betnavi Antona Ekarta nagovoril, da sta gospodarskemu ministrstvu posredovala navidezne gradbene situacije, s tem pa so pridobili evropska sredstva v višini 1,772 milijona evrov za obnovo mariborskega škofijskega dvorca Betnava.
Okrožna državna tožilka Renata Vodnjov je danes na celjskem okrožnem sodišču za nekdanjega ekonoma mariborske nadškofije Mirka Krašovca v ponovljenem sojenju v zadevi Betnava predlagala triletno zaporno kazen. Prav na toliko je bil Krašovec obsojen tudi v prvem sojenju. Njegov zagovornik Velimir Cugmas je medtem predlagal oprostilno sodbo.
Sodnica Cvetka Posilovič je izrek sodbe za Krašovca napovedala za petek ob 13. uri.
Kot je v sklepnih besedah dejala Vodnjova, je Krašovčeva obramba med ponovljenim sojenjem predložila nove dokaze, ki pa niso spremenili očitanega kaznivega dejanja napeljevanja k poslovni goljufiji. "Krašovec je storil očitano kaznivo dejanje. Izkoristil je svoj položaj in avtoriteto, ki jo je imel v mariborski nadškofiji," je povedala tožilka.
Tožilka: Ekart priznal izdajo lažnih gradbenih situacij
Po njenih besedah je bil Krašovec seznanjen z vsemi dogajanji pri obnovi Betnave, čeprav se ni udeležil vseh sestankov velenjskega Vegrada, ki je bil izvajalec del.
Tožilka je tudi spomnila, da je Ekart priznal izdajo lažnih gradbenih situacij, ki jih je napisal na podlagi Krašovčevih navodil. Dejala je, da Ekart ni ničesar naredil na svojo roko, saj mu je bil Krašovec nadrejen.
Izjavo, da se je umaknil iz projekta, označila za neresnično
Mariničeva je, kot je zatrdila tožilka, gospodarskemu ministrstvu predložila lažne gradbene situacije za obnovo Betnave, čeprav je vedela, da so zahtevki neresnični, saj delo ni bilo opravljeno. Vodnjova meni, da je imel Krašovec določen vpliv na Mariničevo, ki jo je s svojo avtoriteto napeljeval k storitvi kaznivega dejanja.
Krašovčevo izjavo, da se je umaknil iz projekta, je tožilka označila za neresnično, saj je bila Betnava za mariborsko nadškofijo preveč pomembna, da bi se lahko potem umaknil.
Odvetnik se je skliceval na zadevo Rimske terme
Cugmas se je v sklepnih besedah med drugim skliceval na zadevo Rimske terme, ki jih je prav tako obnavljal Vegrad. Tudi v tem primeru so gospodarskemu ministrstvu pošiljali enake gradbene situacije kot v primeru Betnave.
"Dokazni postopek je dokazal, da dejansko do nobenega kaznivega dejanja ni moglo priti, ker ni bilo naklepov pri nobenem od vpletenih v zadevo Betnava. Vsi so namreč menili, da so delali zakonito in sledili navodilom ministrstva," je dejal Cugmas.
Meni, da se glede na načelo materialne resnice kaznivo dejanje sploh ni moglo zgoditi, ker preslepitev ni bilo. Dodal je, da je imel Krašovec v zadevi Betnava zgolj posvetovalno vlogo.
