Ponedeljek, 2. 12. 2024, 6.03
7 ur, 26 minut
V Posočju trije potresi v 17 minutah. Zakaj ni bilo opozorila?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,58
Tretji potres so seizmografi zaznali ob 18.32. Njegova magnituda je bila 1,1.
V nedeljo popoldne so Posočje stresli trije potresi drug za drugim. Najmočnejši, z magnitudo 2,7, je imel žarišče v okolici Anhovega. Čeprav potresi tokrat niso povzročili škode, pa ostaja vprašanje: kaj, če bi jo? Zakaj ni bilo opozorila pred potresom? In kako to, da niso napovedali niti naslednjih potresov, ki so prvemu sledili skoraj na istem mestu?
Ob 18.25 je Posočje stresel potres z ocenjeno magnitudo 2,7. Žarišče potresa je bilo šest kilometrov vzhodno od Anhovega. Potres so čutili prebivalci Kanala, Tolmina, Mosta na Soči, Kobarida in okoliških naselij, vse do Idrije, Ajdovščine in Nove Gorice, poročajo seizmologi agencije za okolje. Vprašalnik o potresu je izpolnilo več kot 350 prebivalcev okoliških občin. Na družbenih omrežjih prebivalci poročajo o močnem poku in grmenju, ki so ga lahko slišali kljub burji.
Pred omenjenim potresom je ob 18.15 Posočje stresel še šibek potres z magnitudo 1,3. Tretji potres so seizmografi zaznali ob 18.32. Njegova magnituda je bila 1,1.
Za nobenega od treh potresov ni poročil o škodi.
Kaj pomeni večja magnituda potresa?
Magnituda je številka, ki pove, koliko energije se je sprostilo v epicentru potresa. Ampak pomembno je vedeti, da je ta lestvica logaritmična. Z vsakim povečanjem magnitude za 1 se sprosti približno 30-krat več energije.
Močno poškodovana zgradba v Čezsoči kaže neprimerno dozidavo prizidka. Fotografija je nastala po potresu 12. julija 2004. Fotografija pozarja na pomembnost kakovostne gradnje in potresne utrditve stavb za preprečevanje tovrstnih posledic.
Drugi nedeljski potres ob 18.25, ki je imel magnitudo 2,7, je bil približno 125-krat močnejši od predhodnika ob 18.15 z magnitudo 1,3. Kljub temu sta bila oba potresa še vedno dovolj šibka, da nista povzročila gmotne škode.
Potresi v Sloveniji niso redkost
V Sloveniji se vsako leto zgodi okoli dva tisoč potresov. Velika večina jih ima zelo majhne magnitude in jih ljudje ne zaznamo. Žal pa se občasno zgodijo tudi močni potresi, ki so povzročili veliko gmotno škodo. Samo v 20. stoletju se je v Sloveniji zgodilo 15 potresov, ki so povzročili zmerne ali hude poškodbe na zgradbah. Zemljevid Slovenije z vsemi močnejšimi zabeleženimi potresi v zadnjih 500 letih si lahko ogledate spodaj.
Zemljevid Slovenije z vsemi močnejšimi zabeleženimi potresi od leta 1511 do danes s pripadajočimi magnitudami
Zakaj ni nihče posvaril pred nedeljskimi potresi?
Potresa ni mogoče napovedati ali izdati opozorila pred njim. "Sodobna znanost nima in zagotovo še dolgo ne bo imela orodij, s katerimi bi lahko določila kraj, velikost in čas nastanka potresa z natančnostjo, ki bi imela praktičen pomen," pojasnjujejo na straneh agencije za okolje.
Popolnoma porušeno gospodarsko poslopje na planini Polog nad Tolminom po potresu leta 1998.
Pojasnjujejo še, da je potres eden izmed pojavov v naravi, ki ga dejansko ne moremo nadzorovati, lahko pa ga zelo dobro merimo. Kljub temu ne moremo napovedati časa in zaradi tega potres vedno spremlja visoka stopnja presenečenja in negotovosti, saj udari nenadoma in nepredvidljivo.
Ali šibkejši potres napoveduje močnejšega?
Ne. Vsako leto nastane na območju Slovenije več sto šibkih potresov, od katerih skoraj noben ni predhodnik močnejšega potresa. Čeprav je šibek potres lahko predhodnik močnejšega potresa, sam nastanek šibkega potresa še ne napoveduje močnejšega. Kljub relativno velikemu številu šibkih potresov na območju Slovenije je bilo samo nekaj močnejših potresov v zadnjih sto letih, ki so povzročili gmotno škodo.
Vir: agencija za okolje
Na potrese smo lahko pripravljeni
Potresi so najnevarnejša naravna nesreča. Nanje smo lahko pripravljeni in bistveno omilimo njihove posledice, so zapisali na straneh urada za seizmologijo.
Stavbe v Sloveniji so razmeroma stare in potresno ranljive. To kažejo vse študije vseh državnih in nedržavnih organizacij, je za Siol.net povedal strokovnjak za potresno varnost zgradb Jure Žižmond. "Hkrati pa tudi vemo, da se bo Slovenija spet močneje zatresla v prihodnosti," je opozoril. Zakaj in kako poskrbeti za protipotresno varnost nepremičnin, si lahko preberete v celotnem prispevku Iztoka Hočevarja:
