Ponedeljek, 3. 2. 2025, 10.38
3 ure, 13 minut
Več kot polovica dijakov se je vrnila v dom. Stekla so dela za izboljšanje požarne varnosti.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,02
Danes so v dijaškem domu Ivana Cankarja v Ljubljani že začeli nameščanje tehnične protipožarne zaščite. V nadaljevanju bodo namestili še kamere po hodnikih, ki bodo delovale le ponoči. Morajo pa urediti še z zakonodajo povezane vidike.
Dijaški dom Ivana Cankarja, v katerem je prejšnji teden izbruhnil požar, se počasi vrača v normalno življenje. Od petka so tam potekala sanacijska dela, z intervencijskimi sanacijami so pri koncu, pravijo v dijaškem domu. Sobe, ki so primerne za bivanje, so počistili in prebelili, predvsem pa pospešeno nameščajo brezžični sistem požarne varnosti, torej požarne senzorje, ročne javljalce in požarne sirene. Vgradnja bo predvidoma končana ta teden. V nedeljo se je v dijaški dom vrnila več kot polovica tam stanujočih dijakov, ki bodo imeli ves teden na voljo psihosocialno podporo.
V nedeljo se je v dom vrnilo 384 od 621 dijakov, so pojasnili v dijaškem domu Ivana Cankarja v Ljubljani, kjer je v četrtek izbruhnil požar.
Eden od dijakov, ki se je poškodoval ob umiku pred požarom, je ostal na zdravljenju v bolnišnici. Po zadnjih informacijah je njegovo zdravstveno stanje stabilno, je povedal pomočnik ravnatelja dijaškega doma Drago Pintarič.
V domu so od petka potekala sanacijska dela in z intervencijskimi sanacijami so pri koncu. Objekt je zaščiten, počiščen in prebeljen, prav tako so sobe večkrat prebrisane, počiščene in pripravljene na vrnitev dijakov.
Povedali so tudi, da so 57 dijakov iz poškodovanega nadstropja namestili v drugih sobah, od tega 27 dijakov v stavbi C in 30 dijakov na stopnišču B1.
"Sanacija pogorelega nadstropja bo stekla takoj, ko se sestanemo in dogovorimo z zavarovalnico, kar bo predvidoma v sredo, ter začnemo zbiranje ponudb," napoveduje Pintarič.
Dijakom bo ves teden na voljo psihosocialna podpora prostovoljcev Rdečega križa, prav tako so jim na voljo svetovalna služba in vzgojitelji. "Včeraj so se dijaki v precejšnjem številu odzvali na možnost nudenja tovrstne pomoči in razbremenilnih pogovorov, kjer lahko delijo svoja občutenja in stiske," so povedali v dijaškem domu.
Varnostnih ovir za bivanje v fizičnem smislu ni, je potrdil varnostni inženir, ki je pregledal stavbo. Povečali so tudi prisotnost zaposlenih v nočnem času, vzgojitelji bodo v domu ostajali tudi čez noč. Prav tako bo ponoči prisoten še en varnostnik, dokler ne bo urejen sistem požarnega javljanja.
Med varnostnikovimi delovnimi nalogami so tudi redni obhodi po domu. Kako je v tem času poskrbljeno za varnost na vhodu v dom? "V času varnostnikovega obhoda po domu imamo zagotovljeno pomoč študenta, ki v tem času ostaja na recepciji," je zatrdil Pintarič.
Kot je še navedeno na spletni strani dijaškega doma, so danes že začeli tudi nameščanje tehnične protipožarne zaščite. V nadaljevanju bodo namestili še kamere po hodnikih, ki bodo delovale le ponoči. Morajo pa urediti še z zakonodajo povezane vidike glede varstva in obdelave osebnih podatkov ter GDPR.
Dijake prizadeli neprimerni odzivi na družbenih omrežjih
V času po požaru so se v javnosti oglasili tudi dijaki in izrazili prizadetost zaradi skrb vzbujajočih komentarjev na spletu, ki krivdo za požar valijo na dijake z očitki o "pijani in zadrogirani mladini", ki da je zanetila požar, in z namigovanji, sovražnimi do drugih etničnih skupin. Avtorje komentarjev, ki so v skoraj vseh primerih odrasli, so dijaki prosili, da se nad svojim ravnanjem zamislijo in neprimerne komentarje izbrišejo.
Prizadel jih je tudi hladen odziv uradnih oseb, ki so ob dogodku krivili pomanjkljivo zakonodajo. Samo zato, ker zakonodaja alarmov in preostalih pripomočkov za požarno varnost ne zapoveduje, še ne pomeni, da jih je prepovedano imeti, so poudarili dijaki. Pričakujejo, da bodo odgovorni situacijo vzeli skrajno resno in da se jo ureja tudi na zakonodajnem nivoju.
Policijska preiskava še v teku
Neposredni krivec za požar ostaja neznan. Kot so povedali na policiji, še vedno poteka kriminalistična preiskava, aktivnosti policije pa so zdaj usmerjene v zbiranje obvestil in preverjanje vseh okoliščin. V teku so tudi kriminalistično-forenzične preiskave zavarovanih sledi požara. "Dejstvo je, da požar uniči večino sledov, zato je preiskava tovrstnih kaznivih dejanj zahtevna in lahko traja dlje časa," je pojasnila Aleksandra Golec s Policijske uprave Ljubljana.
Po mnenju ravnatelja dijaškega doma Šemsa Mujanovića je bil izvor požara zagotovo na hodniku, kjer je ekološki kotiček s smetnjaki, ki stoji tam, kjer poteka evakuacijska pot, po kateri pa dijaki zaradi ognja niso mogli iti. Zato jim ni preostalo drugega, kot da zbežijo v drugo smer, od koder so potem skakali iz sobe.
Kriminalisti trenutno preiskujejo sum storitve kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti po 314. členu Kazenskega zakonika, o vseh ugotovitvah pa bodo obveščali pristojno državno tožilstvo, je še povedala Golec.
314. člen
(1) Kdor s požarom, povodnjo, eksplozijo, strupom ali strupenim plinom, ionizirajočim sevanjem, motorno silo, električno ali kakšno drugo energijo ali kakšnim drugim splošno nevarnim dejanjem ali sredstvom ali opustitvijo dejanja, ki bi ga moral storiti za zagotovitev splošne varnosti ljudi in premoženja, povzroči nevarnost za življenje ljudi ali premoženje velike vrednosti, se kaznuje z zaporom do petih let.
(2) Kdor z eksplozivom ali drugim nevarnim dejanjem in sredstvom, z namenom izsiljevanja, zastraševanja, prisiljenja k storitvi ali opustitvi nekega drugega dejanja, maščevanja ali pridobitve premoženjske ali nepremoženjske koristi sebi ali komu drugemu, načrtuje, poskusi ali izvede nevarno dejanje, pri katerem je ali bi bila ogrožena varnost ljudi ali premoženja večje vrednosti, se kaznuje z zaporom od enega do osmih let.
(3) Kdor stori dejanje iz prvega odstavka iz malomarnosti, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.
(4) Če ima dejanje iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena za posledico hudo telesno poškodbo ene ali več oseb ali veliko premoženjsko škodo, se storilec kaznuje za dejanje iz prvega in drugega odstavka z zaporom do desetih let, za dejanje iz tretjega odstavka pa z zaporom do petih let.
(5) Če ima dejanje iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena za posledico smrt ene ali več oseb, se storilec kaznuje za dejanje iz prvega odstavka z zaporom od enega do petnajstih let, za dejanje iz drugega odstavka z zaporom najmanj petnajstih let, za dejanje iz tretjega odstavka pa z zaporom do osmih let.
