Janez Janša
Torek, 27. 10. 2020, 20.32
4 leta, 1 mesec
Večina v DZ proti referendumu o investicijah v vojsko #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,35
9
Poslanke in poslanci so danes s 35 glasovi za in 47 proti zavrnili predlog za razpis posvetovalnega referenduma o zakonu o sredstvih za investicije v Slovensko vojsko v letih od 2021 do 2026. Predlog za posvetovalni referendum so podprli v opozicijskih LMŠ, SD, Levici in SAB, nasprotovali pa so mu v koaliciji in opozicijski SNS. DZ je odredil tudi parlamentarno preiskavo glede ukrepanja Janševe vlade v epidemiji in razpravljal še o nekaterih drugih predlogih.
Zahtevo za razpis posvetovalnega referenduma o sprejemu predloga zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih od 2021 do 2026 so v DZ vložili poslanci Levice. Predlog zakona namreč predvideva 780 milijonov evrov dodatnih sredstev za vojaške investicije v prihodnjih šestih letih, od tega večino za nakup oklepnih vozil in za vzpostavitev srednje bataljonske bojne skupine, čemur pa v Levici nasprotujejo.
Vlada poudarja, da je omenjeni zakon nujen za vzpostavitev nujnih obrambnih zmogljivosti države, s tem pa takojšnje in učinkovito obvladovanje varnostnih situacij.
Da bi se moralo o takšni investiciji izreči ljudstvo, so na današnji seji DZ ob Levici poudarjali tudi v opozicijskih LMŠ, SD in SAB. Ob tem so poudarjali, da za investicije v vojsko ni pravi čas, saj so potrebe v času epidemije novega koronavirusa zlasti na področju zdravstva in sociale.
V koaliciji in SNS pa so opozarjali na nujnost vlaganja v podhranjeno vojsko. Da je namen referenduma v nasprotju z nacionalnimi obrambnimi interesi ter z mednarodno sprejetimi obveznostmi Slovenije, pa je ocenila vlada.
V Levici so sicer že pred današnjim glasovanjem opominjali, da v primeru zavrnitve predloga ne izključujejo predloga za razpis zakonodajnega referenduma. A vlada poudarja, da je omenjeni zakon nujen za vzpostavitev nujnih obrambnih zmogljivosti države, s tem pa takojšnje in učinkovito obvladovanje varnostnih situacij.
Današnja razprava v DZ se je vrtela okoli različnih stališč glede odgovornosti bodisi Janševe bodisi Šarčeve vlade pri ukrepanju z zvezi z epidemijo.
DZ odredil parlamentarno preiskavo glede ukrepanja Janševe vlade v epidemiji
DZ je na zahtevo LMŠ, Levice, SD in SAB danes odredil parlamentarno preiskavo za ugotovitev dejanskega stanja in morebitne politične odgovornosti pri ukrepih, povezanih z epidemijo in blaženjem njenih posledic. Preiskava zajema čas vlade Janeza Janše, medtem ko na zahtevo koalicije že poteka preiskava, ki zajema tudi ukrepanje pred tem.
Štiri opozicijske stranke, ki so zahtevale odreditev parlamentarne preiskave ukrepanja Janševe vlade v času epidemije novega koronavirusa, izpostavljajo sum nesmotrne porabe javnih sredstev ter kršenja človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Današnja razprava se je sicer vrtela prav okoli različnih stališč glede odgovornosti bodisi Janševe bodisi Šarčeve vlade pri ukrepanju z zvezi z epidemijo. Opozicija je s prstom pokazala tudi na nezadostno pripravo vlade na drugi val epidemije, poslanci SDS so to odločno zavrnili. Z obeh strani so leteli tudi očitki glede spoštovanja ukrepov v epidemiji.
Namen preiskovalne komisije, ki je že začela delati 15. oktobra, je med drugim ugotoviti morebitno politično odgovornost nosilcev javnih funkcij za gospodarnost in pravočasnost nabav naročil osebne zaščitne in kritične medicinske opreme, za sprejete ukrepe pred in v času epidemije.
DZ v prvi obravnavi podprl predlog zakona o finančni razbremenitvi občin
Državni zbor je danes z 79 glasovi za in dvema proti sklenil, da je predlog zakona o finančni razbremenitvi občin primeren za nadaljnjo obravnavo. V okviru prve obravnave zakona, ki so jo poslanke in poslanci opravili minuli teden, so nekaj pomislekov izrazili le v opozicijskih Levici in SNS.
Zakonski predlog posega v devet področnih zakonov, z njim pa bi občinam odvzeli nekatere naloge, ki po svoji naravi niso občinske, in s tem zmanjšali njihove stroške. Obenem bi povečali nekatere občinske prihodke in občinam zmanjšali administrativne postopke.
Minister za javno upravo Boštjan Koritnik je ob tem pojasnil, da so se v času, ko sam vodi ministrstvo, z občinskimi združenji dogovorili še o nekaterih rešitvah, ki jih želijo vnesti v zakon, zato bo koalicija v nadaljnjem postopku vložila več dopolnil.
Po predlogu zakona bo država od občin prevzela financiranje obveznega zdravstvenega zavarovanja za brezposelne slovenske državljane in tujce, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in jim je priznana pravica do denarne socialne pomoči. Enako bo veljalo za otroke do 18. leta, ki se šolajo in niso zavarovani kot družinski člani. Prav tako bo država prevzela financiranje nalog družinskega pomočnika in mrliško pregledne službe.
Predlog SD in SAB je predvidel preoblikovanje Kapitalske družbe v družbo Slovenske demografske rezerve.
Opozicijski predlog demografskega sklada končal zakonodajno pot
Predlog zakona o demografskih rezervah, ki sta ga v parlamentarno obravnavo vložili SD in SAB, po oceni večine navzočih na glasovanju v DZ ni primeren za nadaljnjo obravnavo. S tem je končal zakonodajno pot in se bo lahko na eni od prihodnjih sej začela obravnava predloga, ki ga je pripravila vlada.
Predlog SD in SAB je predvidel preoblikovanje Kapitalske družbe v družbo Slovenske demografske rezerve. Ta bi z upravljanjem dela prihodkov od kapitalskih naložb države 20 let skrbela za akumulacijo in plemenitenje sredstev, nato pa začela po letu 2040 sredstva vplačevati v pokojninsko blagajno. Upravljanje državnih naložb bi ob tem še vedno ostalo v rokah dosedanjih upravljalcev.
SD in SAB sta s svojim predlogom reševanja demografskih izzivov prehiteli vlado, katere predlog zakona o nacionalnem demografskem skladu še čaka na začetek zakonodajnega postopka. Ta predvideva, da bi Nacionalni demografski sklad, ki bi nastal s preoblikovanjem Slovenskega državnega holdinga, prevzel upravljanje skoraj vseh državnih naložb in nadomestil dosedanje upravljalce.
Z zakonom, ki so ga predlagali v Levici, bi po sedemodstotni stopnji obdavčili storitve digitalnih multinacionalk.
Predlog zakona o davku na digitalne storitve končal parlamentarno pot
DZ je s 43 glasovi za in 38 proti sklenil, da predlog zakona o davku na digitalne storitve ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Z zakonom, ki so ga predlagali v Levici, bi po sedemodstotni stopnji obdavčili storitve digitalnih multinacionalk.
Kot je minuli teden v DZ dejal Luka Mesec (Levica), velike digitalne multinacionalke po podatkih finančne uprave v Sloveniji letno ustvarijo okoli 100 milijonov evrov prometa, z zakonom pa bi iz tega naslova ob pričakovani rasti prometa v prihodnjem letu v proračun dobili okoli 10 milijonov evrov.
"Kar smo pripravili v Levici, je v resnici pobuda, ki se je začela v Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj ter Evropski komisiji," je poudaril, a opozoril, da ukrepov, usklajenih na mednarodni ravni, očitno ne bo. Zato mora Slovenija ukrepati sama in si vzeti delež prihodkov digitalnih velikanov, ki ji pripada, je pozval.
Državna sekretarka na ministrstvu za finance Kristina Šteblaj je prejšnji teden poudarila, da se vlada zaveda, da digitalizacija in sodobni digitalni poslovni modeli zahtevajo spremembe na področju obdavčitve, zato podpira prizadevanja za pošteno in pravično obdavčitev dohodkov pravnih oseb. "Vendar pa obenem podpira celovite rešitve, ki so globalno usklajene," je poudarila.
9