Virus MERS je nevarnejši od SARS-a

Savdski in britanski znanstveniki so izsledke najobsežnejše raziskave o virusu MERS do zdaj v petek objavili v reviji The Lancet. Spremljali so simptome in razvoj bolezni pri 47 ljudeh, ki so bili zaradi sindroma MERS (srednjevzhodni pljučni sindrom) sprejeti v bolnišnico.

Največ obolelih je imelo vročino, prehlad in oteženo dihanje, večina tudi drisko, bruhanje in želodčne težave. Kot poroča Alarabja, so navedene značilnosti podobne kot pri virusu SARS, ki je povzročil globalni zdravstveni preplah pred desetletjem. Virusa imata tudi enako inkubacijsko obdobje. Vendar so znanstveniki ugotovili tudi pomembne razlike med obema virusoma. Okužba z MERS-om lahko povzroči hitrejše napredovanje dihalne odpovedi pet dni prej kot SARS.

MERS ogroža predvsem starejše in kronično bolne

Medtem ko SARS prizadene ljudi, ki so relativno zdravi in mladi, virus MERS posebej ogroža starejše ljudi in nekatere kronične bolnike. Od 47 primerov obolelih z MERS-om je bilo 45 takšnih, ki so že kronično bolehali za sladkorno, srčno ali ledvično boleznijo ali za visokim krvnim pritiskom. Raziskovalci ugotavljajo, da je MERS tudi bolj smrtno nevaren. 28 bolnikov oziroma 60 odstotkov okuženih od 47 je za posledicami okužbe umrlo, medtem ko jih zaradi okužbe s SARS-om umre od 1 do 2 odstotka.

"Razlog za višjo stopnjo smrtnosti pri virusu MERS je verjetno v tem, da je bila raziskava opravljena le na nekaj primerih, izpustili pa smo pomembno število obolelih z blažjimi sindromi," je pojasnil Ziad Memiš, minister za zdravje Savdske Arabije, ki je vodil raziskavo.

V zvezi z virusom MERS je sicer še precej nejasnosti, med drugim znanstveniki za zdaj še niso ugotovili, od kod izvira in kako se prenaša.