Ponedeljek, 6. 5. 2019, 16.32
5 let, 7 mesecev
Vlada in sindikati javnega sektorja pri regresu korak bližje
Predstavnikom vlade in sindikatov javnega sektorja se o višini letošnjega regresa za letni dopust danes še ni uspelo dogovoriti, so pa zbližali stališča. Pogajanja bodo nadaljevali v četrtek po seji vlade, na kateri se bo ta opredelila do predlogov obeh strani, ki so bili danes na mizi.
Državna sekretarka z ministrstva za javno upravo Mojca Ramšak Pešec je pojasnila, da so na vladni strani kljub temu, da bodo zaradi dviga minimalne plače ter razbremenitve regresa davkov in prispevkov vsi javni uslužbenci dobili bistveno višji regres kot lani, za javne uslužbence, katerih plače ne presegajo minimalne plače, predlagali še nekoliko višji regres.
Vlada predlaga višji regres za zaposlene, ki ne presegajo minimalne plače
Ti javni uslužbenci bi dobili 1.050 evrov regresa, pri čemer je Ramšak Peščeva pojasnila, da je vladna pogajalska skupina ta predlog danes podala pogojno, saj mandata zanj ni imela. Po njenih besedah je sicer to njihov zadnji predlog, ki bo veljal v primeru, da bo v četrtek na vladi dobil potrditev.
Sindikati so po njenih besedah predlagali, da vladi predstavijo tudi njihov zadnji predlog. Medtem ko bi po vladnem predlogu vsi preostali javni uslužbenci dobili regres v višini minimalne plače (886,63 evra), bi bil zanje po sindikalnem predlogu regres določen pri 900 evrih. Za tiste, katerih plače ne presegajo minimalne plače, pa sindikalna stran predlaga regres 1.100 evrov.
"To v prvi oceni finančnih posledic pomeni približno 2,65 milijona evrov višji strošek regresa, kot ga predlaga vlada," je še pojasnila državna sekretarka, ki pričakuje, da bodo pogajanja o regresu sklenili v četrtek.
Štrukelj: Prišli smo do pomembnega zbližanja
Vodja Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj je menil, da so danes prišli do pomembnega zbližanja. Poudaril je, da bi ob zdajšnji visoki gospodarski rasti država tistim z minimalno plačo lahko namenila toliko, kot predlagajo, saj so bili prav ti javni uslužbenci tisti, ki so se v obdobju krize najbolj odrekali oziroma jih je zniževanje plač najbolj prizadelo.
Sicer pa gre tudi pri preostalih po njegovih besedah za minimalne razlike. "Mi je celo nerodno reči, da pravzaprav zahtevamo 14 evrov več, kot ponuja vlada, zdi se mi, da nikakor ne bi smelo biti predmet spora," je dejal Štrukelj in dodal, da to vsaj makroekonomsko ne pomeni popolnoma nič.
1