Vlada o sporazumu o socialnem zavarovanju z BiH

Sporazum sta državi po sedmih letih pogajanj parafirali med februarskim obiskom premiera Janeza Janše v Sarajevu, sedaj pa ga morata ratificirati še parlamenta obeh držav. Kot so sporočili z Ukoma, se sporazum nanaša na področje zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, varstva materinstva, poškodbe pri delu in poklicne bolezni ter zavarovanja za primer brezposelnosti. Na področju zdravstvenega zavarovanja sporazum zajema zavarovane osebe obeh pogodbenic. Aktivni zavarovanci ene pogodbenice, ki imajo stalno prebivališče v drugi pogodbenici, uveljavljajo zdravstvene storitve v državi pogodbenici, v kateri delajo. V državi stalnega prebivališča pa te storitve uveljavljajo le s soglasjem pristojnega nosilca, razen v primeru nujne medicinske pomoči.

Omogočeno bo seštevanje zavarovalnih dob

Na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja bo osebam, ki imajo zavarovalno dobo dopolnjeno v obeh pogodbenicah, omogočeno seštevanje zavarovalnih dob, kadar je to potrebno zaradi izpolnitve pogojev za pridobitev pravic po zakonodaji posamezne države. Za izpolnitev pogojev se lahko upošteva tudi zavarovalna doba, dopolnjena v tretjih državah, s katerimi sta obe pogodbenici sklenili sporazume o socialnem zavarovanju oziroma socialni varnosti, v katerih je predvideno seštevanje zavarovalnih dob.

Pogodbenici sta v sporazumu uredili tudi vprašanje preračuna pokojnin. Gre za preračun dajatev, priznanih od razpada nekdanje SFRJ do uveljavitve sporazuma. Sporazum ureja tudi zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodaji nekdanje SFRJ o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev. Kot navaja Ukom, tega vprašanja Slovenija doslej ni urejala v sporazumih z drugimi nekdanjimi republikami SFRJ. Ker pa je bil med tem uveljavljen sporazum o nasledstvu, sta se delegaciji dogovorili, da se v sporazumu uredi tudi to vprašanje.