Vrhovno sodišče v primeru kirurga Vinka Dolenca ni ugodilo tožilstvu

Tožilstvo je v zahtevi problematiziralo veljavnost izraelske sodbe v Sloveniji, saj bi imela ta lahko vpliv na razvoj prava prek sodne prakse.

Zaradi malomarnega zdravljenja 6,3-milijonska odškodnina Nevrokirurg Vinko Dolenc je leta 1992 v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana operiral izraelskega državljana Eliyaha Mesiko, ki je zaradi zapletov po operaciji možganskega tumorja postal težek invalid. Izraelsko sodišč je zato Dolencu naložilo, da mora Masiki zaradi malomarnega zdravljenja plačati odškodnino 6,3 milijone evrov.

Sodišče v Tel Avivu je Dolenca spoznalo za krivega, ker ni izvedel CT-pregleda bolnika takoj, ko so se pri njem pojavile težave z dihanjem in paraliza okončin, in ker mu ni uspelo izvesti opazovanja stanja bolnika na oddelku za intenzivno nego takoj po operaciji, pač pa šele naslednji dan, ko je bila škoda že nepopravljiva.

Dolenc se je več let izmikal sojenju Dolenc se je več let izmikal sojenju v Izraelu ter skušal z različnimi pravnimi sredstvi zadrževati postopke in sojenje. Med enim izmen obiskov Izraela pa so mu vročili tožbo. Dolenc meni, da so ga nalašč zvabili v Izrael, da bi lahko iztržili višjo odškodnino.

Vrhovno državno tožilstvo je v zahtevi za varstvo zakonitosti, ki jo je vložilo decembra lani, problematiziralo veljavnost izraelske sodbe v Sloveniji, saj naj bi pristojnost sodišča v Izraelu temeljila izključno na osebni vročitvi sodbe Dolencu v tej državi.

Vrhovno sodišče: Zahteva za varstvo zakonitosti neutemeljena A po mnenju vrhovnega sodišča zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena. Kot je sodišče zapisalo v sodbi, je zmotno stališče zahteve, da je pri odločanju o priznanju tuje sodne odločbe treba upoštevati, da je bila pristojnost izraelskega sodišča vzpostavljena izključno na podlagi vročitve tožbe v tej državi.

Kot so pojasnili na vrhovnem državnem tožilstvu, so zahtevo vložili "z namenom, da se o pravilni razlagi te odločbe pridobi stališče vrhovnega sodišča kot sodišča, pristojnega za odločanje o izrednem pravnem sredstvu, kar je pomembno za zagotovitev prave varnosti in razvoj prava prek sodne prakse".

Dolenc skuša sodbo izpodbijati tudi na ustavnem sodišču Ob tem navajajo, da interesi posameznika kot stranke v postopku, tudi ko gre za osebo, ki je dala pobudo na vrhovno državno tožilstvo za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti, stopijo povsem v ozadje in nimajo nobenega vpliva na odločitev za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti. Vrhovno tožilstvo je namreč zahtevo vložilo na predlog Dolenca.

Dolenc skuša sodbo izpodbijati tudi na ustavnem sodišču. Ljubljanski kriminalisti so sicer Dolenca ovadili zato, ker si je z vpisom zemljiškega dolga zavaroval svoje premoženje.