Nedelja, 12. 7. 2015, 16.32
4 mesece, 4 tedne
Vroča obletnica, vroča jesen
Takrat še Stranka Mira Cerarja je slavila zmago, kot je še ni bilo. S 36 poslanci je "okupirala" državni zbor ter si zagotovila položaj predsednika vlade in vlogo prve violine v izvršni oblasti, v kateri imajo ministri SMC večino.
SMC je rekordno hitro izgubila javnomnenjski primat med strankami tudi zaradi kadrovskih spodrsljajev, ki so zaznamovali prvo leto Cerarjevega vladanja. Stranko na prvem oziroma drugem mestu javnomnenjskih lestvic držita politična in gospodarska stabilizacija države ter Cerarjevo relativno uspešno krmarjenje koalicije, ki je imela sicer velike vzpone in padce predvsem zaradi soliranja SD.
Čeprav javnomnenjske raziskave DeSUS potiskajo s tretjega mesta na parlamentarnih volitvah, kar je bil najboljši rezultat te stranke v njeni zgodovini, na šesto mesto v anketah, vodja stranke upokojencev ni videti živčen. Za Erjavca je značilno, da spretno izbira trenutke za samopromocijo, ki ga v nekaj dneh znova dvigne v raziskavah javnega mnenja.
Predsednik DeSUS zaradi discipliniranega volilnega telesa ne potrebuje permanentne volilne kampanje. Dovolj je, da zaigra melodije, ki jih upokojenci morajo slišati: pokojnine in regres. Za dodatne glasove zunaj upokojenskega volilnega bazena Erjavec poskrbi s spretnim populizmom in bridko politično analizo, v kateri na primer Dejana Židana razglasi za naivneža, ter ščepcem zunanjepolitičnih misli, ki stranko naredijo bolj resno in državotvorno.
A Dejan Židan ima veliko težavo, ki mu lahko glasove na prihodnjih volitvah odnese podobno, kot mu jih je speljal Erjavec. Velika težava sliši na ime Združena levica, ki je nekaj glasov SD pobrala že pred enim letom. Prvi obraz ZL, ki pa ni edini, Luka Mesec spretno jemlje Židanu iz rok levim volivcem všečne teme, kar se vidi tudi v javnomnenjskih raziskavah, v katerih je ZL praviloma pred SD.
Ta raziskava pokaže tudi na to, da se desnica po enem letu praktično ni premaknila z mrtve točke. Zgodovinski poraz, ko na julijskih volitvah ni zasedla niti tretjine poslanskih sedežev, se sicer ne bi ponovil. A tretja pomladna stranka SLS bi bila še vedno zunaj parlamenta, SDS in NSi pa bi skupaj "napraskali" le 32 poslanskih mandatov.
Predvsem pa Janša ne daje vtisa, da lahko spet zmaga in oblikuje večino. Vprašljivo je celo zgornje seštevanje poslanskih mandatov nekoč sestrskih strank SDS in NSi, ki sta glede odnosov v ledeni dobi. Nov žebelj v krsto sodelovanja na desnici je Janša zabil s tem, ko je v svojo vlado v senci povabil Aleša Hojsa, protikandidata Ljudmile Novak za predsedniški položaj na lanskem kongresu NSi.
Čeprav Nova Slovenija Ljudmile Novak javnomnenjsko napreduje, bodo krščanski demokrati vse bolj nepotrpežljivi, če NSi ne bo kmalu dosegla preboja, ki bo utrl pot k prevladi na desnici. Že lanski novembrski kongres je NSi dokončno "odlepil" od SDS, sodelovanje Aleša Hojsa v strokovnem svetu SDS pa je logična posledica, ki ne bo prinesla sprave med strankama.
Kot kaže, Zavezništva Alenke Bratušek na prihodnjih volitvah ne bo več v parlamentu, saj v javnomnenjskih raziskavah ne presega odstotka glasov. Stranka nekdanje predsednice vlade, ki ji je julija s predvolilno demagogijo za las uspelo preskočiti prag parlamenta, ne zna prepričati, da ima zgodbe, ki bi jih volivci kupili.