Vse afere, na katere je opozarjal Erik Brecelj

Na seji sveta onkološkega inštituta (OI) je najbolj odjeknila novica o domnevni odpustitvi kirurga Erika Breclja. Svet zavoda je sicer razpravljal o mogočih zamenjavah direktorja OI Janeza Remškarja, če bi vlada potrdila njegovo razrešitev, o obojem pa smo poročali včeraj. Najprej Brecelj na seji ni želel sodelovati, saj naj bi mu zaradi odpovedi delovnega razmerja prenehala tudi funkcija v svetu, kjer predstavlja zaposlene. Potem, ko je dobil zagotovilo, da svetniki takšne informacije nimajo, je vseeno prisedel.

Po seji je pojasnil, da naj bi Remškar pravnici naročil, naj za Breclja spiše odpoved. Vodstvo OI nasprotno trdi, da Breclju zaposlitve niso odpovedali, pravnica Zlata Štiblar Kisić pa izjav ni dajala. Erik Brecelj je nato sinoči za Televizijo Slovenija povedal, da je izgubil potrpljenje in je pripravljen z onkološkega inštituta oditi tudi sam.

Samotni bojevnik zoper korupcijo v zdravstvu Vse se je začelo aprila 2006, ko je Erik Brecelj šokiral javnost z odprtim pismom, v katerem je opisal tedanje nevzdržno stanje na OI. Bolniki v hudi stiski, ki bi jih morali operirati takoj, pa jih zaradi pomanjkanja operacijskih miz niso mogli, so čakali v predolgih vrstah. Takratne delovne razmere v nekdanji konjušnici je označil za nemogoče.

Vrhunska oprema je zapečatena ležala v skladiščih, samevali pa so tudi novi prostori, saj se je javni razpis s pritožbami ponudnikov zavlačeval v nedogled. Vendar se Brecelj ni ustavil le pri posledicah, temveč je za porazno stanje iskal tudi vzroke – in namigoval na krivce. Zapisal je, da so se zaposleni na katastrofalne razmere navadili, ne morejo pa se navaditi na smrad, ki veje iz javnih razpisov.

Izjavil je, da razni dobičkarji s pomočjo državnih uradnikov služijo vrtoglave zneske na račun človeških življenj. Okrcal je zakonodajo, ribarjenje v kalnem pod predhodno, pa tudi neodločnost tedanje vlade. Zaslužkarje in lobiste pri nakupu operacijskih miz je obtožil, da jim slab zakon omogoča legalno korupcijo.

Pismo je bilo šele začetek Pismo je naletelo na pretežno pozitiven odziv: javnost je bila po eni strani ogorčena nad opisanim stanjem, po drugi strani pa navdušena nad tem, da je opozorilo prišlo iz zdravniških vrst. Je šlo za spodbudo, ki je dala Breclju nov zalet za razkrivanje napak? Vsekakor ni prenehal z opozorili.

V nadaljevanju je Brecelj še večkrat opozoril na nepravilnosti na OI, januarja 2009 pa prvič zagrozil z odstopom in svoje nadrejene obtožil mobinga. Bolniki so v njegovo podporo zbrali okoli 450 podpisov, njegov predstojnik Marko Hočevar pa se je odzval s kritiko Brecljeve strokovnosti, znanja in odnosa do delovnih sredstev ter mu očital neopravljanje nalog.

V javnosti priljubljen, v zdravniških vrstah manj Tudi strokovni direktor OI Janez Žgajnar je takrat kategorično zanikal slabo zdravljenje in nezadovoljstvo bolnikov na OI ter zavrnil poziv k odstopu. Čeprav je pri vodstvenih kadrih v zdravstvu naletel na neodobravanje in ostro nasprotovanje, in zase večkrat dejal, da ni prijeten človek, je Brecelj prav zaradi svojega javnega izpostavljanja prejel več priznanj in nagrad. Rad poudari, ga vodstvene funkcije nikoli niso zanimale.

Njegovo zavzemanje za izboljšanje razmer in nepopustljiva kritika do vseh, ki so bili po njegovo odgovorni zanje, se nista zmanjšali. Pretekli mesec je Brecelj v intervjuju za TVS naravnost komentiral razkritja z nevrološke klinike in otroške srčne kirurgije, spregovoril je o težavah in grožnjah, ki jih doživlja zaradi razkrivanja korupcije, in razložil, da se za mesto nekdanje sive eminence v zdravstvu, Janeza Zemljariča, odvija boj. Danes vseeno ocenjuje, da je v zgodbo vstopil naivno.

Afere, ki jih je izpostavil Brecelj