Petek, 10. 9. 2021, 19.24
3 leta, 2 meseca
Vse bolj verjeten PC-pogoj, bi cepljenje lahko kmalu postalo obvezno? #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
78
Nov vladni semafor naj bi bil sprejet do prihodnjega tedna, v njegovi zadnji, četrti fazi, pa naj bi veljal le še PC-pogoj. Kar pomeni, da bi imeli dostop do dejavnosti in storitev le še cepljeni in preboleli. Bi lahko cepljenje zato že kmalu postalo obvezno za vse? Vse ostrejši so namigi, da bi se že kmalu to lahko zgodilo v državni upravi, kot je namignil notranji minister Aleš Hojs. Zaostrovanje pogojev je napovedal tudi gospodarski minister Zdravko Počivalšek – od zaposlenih, ki so v stiku z ljudmi, se bo po njegovih besedah zahtevalo pogoj prebolevnosti ali cepljenja.
Kdor bolezni covid-19 ni prebolel, mu bo v tem primeru očitno ostalo le še cepljenje. Gre za prikrito prisilo k cepljenju, meni pravnica Nataša Pirc Musar, s čimer se absolutno ne strinja.
"Sem zagovornica cepljenja, ampak v tem segmentu bi vlada to zagotovo morala narediti z zakonom. Vladati z odloki je seveda zelo komfortno in udobno, ampak poseg v temeljno človekovo pravico se lahko zgodi zgolj z zakonom in v tem primeru je to zakon o nalezljivih boleznih. V tem zakonu imamo urejeno obvezno cepljenje," je ob tem dejala pravnica Nataša Pirc Musar.
Oster odziv Sindikata policistov Slovenije
Odzvali so se tudi iz Sindikata policistov Slovenije. Stopnja precepljenosti v slovenski policiji je približno enaka slovenskemu povprečju, okoli 45 odstotkov.
"Je pa ta izjava povzročila precejšnje razburjenje med policistkami in policisti in bi tukaj rad poudaril, da mi ne nekako nasprotujemo tem pogojem, ki so, ampak opozarjamo na to, da pravne podlage ni preprosto nobene," je opozoril Kristjan Mlekuš, predsednik Sindikata policistov Slovenije. "V bistvu to izjavo, napoved, glede na to, da se nanaša nekako med vrsticami na obvezno cepljenje, razumemo kot nek javni pritisk na zaposlene v policiji in širše v javni upravi na obvezno cepljenje," je še dejal Mlekuš.
Pozabili so na stroko
Pogoj bi torej veljal za državni sektor, to je za ožji segment javnega sektorja – za zaposlene na ministrstvih, inšpekcijah, policiji, v vojski, na upravnih enotah. Če bo odlok sprejet, bo protiustaven, a treba ga bo spoštovati, meni Pirc Musarjeva. "Nimamo tega, tako imenovanega pridržka nezakonitosti, da bi sami rekli: 'Jaz pa tega odloka ne bom spoštoval, ker že vnaprej vem, da je protiustaven.' Ta pridržek nezakonitosti imajo zgolj sodišča in v tem primeru, ko bo sprejet, zgolj ustavno sodišče. In dokler ustavno sodišče ne odloči, je takšen odlok treba spoštovati."
Pri vladi Pirc Musarjeva pogreša, da take odločitve sprejema brez posvetovanja s stroko. Da se takšnih ukrepov ne sprejema kar tako na hitro, se strinja tudi Rajko Pirnat, strokovnjak za javno upravo.
"Taka stvar se ne tleskne takole s prsti, 'zdaj bomo pa to kar uvedli'. Taka stvar se resno premisli, prediskutira in za ta namen se spremeni zakon," je še opozoril Pirnat.
Vlada naj poskrbi za ustrezno testiranje
Strošek testiranja zaposlenih nikakor ne more bremeniti delodajalcev, da delodajalci ne morejo kriti stroškov testiranja zaposlenim, ki se ne želijo odločiti za brezplačno alternativo – cepljenje – ter da prelaganje finančnega bremena testiranja na delodajalce ne bo prispevalo k višji stopnji precepljenosti prebivalstva, so zapisali v stališču Gospodarska zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije ter Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije. Pridružili so se jim tudi v Združenju bank Slovenije s pojasnilom, da ureditev, da stroški testiranja bremenijo delodajalce, negativno vpliva na celotno slovensko gospodarstvo ter da naj vlada zagotovi ustrezno ureditev testiranja.
Zaradi razlogov, obrazloženih v navedeni objavi dne 9. 9. 2021, so pri Združenju bank Slovenije navedli podporo naslednjim predlogom:
- da zaposleni, ki se ne želijo odločiti za brezplačno cepljenje – razen v primeru iz utemeljenih zdravstvenih razlogov – in morajo na delovnem mestu izpolnjevati predpisane pogoje za varovanje zdravja, stroške testiranja krijejo sami,
- da se čas testiranja ne všteva v delovni čas zaposlenih ter
- da se določijo tudi pravne podlage, ki bodo delodajalcem omogočale preverjanje izpolnjevanja pogojev za varovanje zdravja pri in v primeru neizpolnjevanja tega pogoja omogočale ustrezno ukrepanje.
Prebolelost bolezni covid-19 izkazujemo z dokazilom o pozitivnem rezultatu testa PCR, ki je starejši od deset dni in ni starejši od 240 dni.
Pogoj cepljenosti
Cepljenost lahko izkažemo s potrdilom o cepljenju. Potrdilo o cepljenju je lahko izpolnjena pripravljena kartica proizvajalca ali cepilnega mesta, vpis v Knjižico o cepljenju ali izdano potrdilo o opravljenem cepljenju. Imetniki digitalne identitete lahko potrdilo pridobijo tudi na spletnem mestu zVem.
Pogoj testiranja
Pogoj PCT izpolnjujemo tudi, če smo opravili testiranje na prisotnost virusa SARS-CoV-2 in je bil naš rezultat negativen. Veljavni so tako testi z metodo verižne reakcije s polimerazo (PCR) kot tudi hitri antigenski testi (HAG).
Negativen rezultat testa HAG ne sme biti starejši od 48 ur, rezultat testa PCR pa ne starejši od 72 ur.
78