Wolfgang Schüssel: Slovenija je še vedno zelo dobra zgodba o uspehu, lahko pa bi bila še boljša

"Vesel sem, da pripadam tisti generaciji, ki je doživela nasmeh zgodovine. Vesel sem, da nam je uspelo nemogoče. Takrat so prihajali k nam visoki obiski, eksperti, ki so dejali, naj bomo realisti, da je politika umetnost mogočega. Čez eno leto smo naredili iz politike umetnost nemogočega," se je spominjal predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle. Osamosvojitev pa ni bila podarjena, treba je bilo delovati, je poudaril.

Preberite še:

Wolfgang Schüssel: Od skupnega evropskega trga se ne da živeti, srce Evrope bije prek kulture in duhovne dimenzije

Trajalo bo 60 let, da bomo vzpostavili delujočo demokracijo

"To so bili zanimivi časi. Da se je Slovenija osamosvojila, je bilo občudovanja vredno. Kar so naredili predsednik vlade Peterle, obrambni minister Janša in zunanji minister Rupel, je bilo briljantno. Mislim, da je Slovenija še vedno zelo dobra zgodba o uspehu, lahko pa bi bila še boljša," je dejal Wolfgang Schüssel.

"Tito je odšel, Partija je razpadla, JLA pa je iskala partnerja, ki ga je našla v Slobodanu Miloševiću. A ta ni hotel ne federacije ne konfederacije, ampak etnično čisto Srbijo," je prepričan Stjepan Mesić. V času osamosvajanja smo stkali mnogo prijateljstev. Politiki v Sloveniji in na Hrvaškem smo zelo dobro sodelovali, je dejal. "Ostale so težave, ki jih je treba rešiti. Morala bi jih rešiti arbitraža, a to se je žal zapletlo. Mejne težave so vedno težke - ne le za politike, ampak tudi za obmejne državljane."

"Naša težava je, da smo v času okupacije treh okupatorjev doživeli državljansko revolucijo. Od teh časov se še nismo poslovili. Iz časa samostojnosti pa imamo s Hrvaško nekaj skupnega - ljudje so se odločili za drugačno pot," je spomnil Peterle. Želel bi si, da bi se v obeh državah poslovili od tistih časov in skupaj praznovali, da smo povezali voljo ljudi in se osamosvojili, je dejal.

"Duhovna komponenta je veliko bolj pomembna, kot si mislimo. Veliko debatiramo o financah, nihče pa ne govori o morali," je opozoril Schüssel. Foto: Ana Kovač

"Izgubili smo duhovni, moralni kompas," je opozoril Schüssel. "Duhovna komponenta je veliko bolj pomembna, kot si mislimo. Veliko debatiramo o financah, nihče pa ne govori o morali. Potrebujemo politike, ki bodo šli na oder in govorili za nekaj, ne le proti. Ena je dinamika strahu, druga pa dinamika upanja. To potrebujemo."

"Želeli smo prevzeti odgovornost za nadaljnji razvoj Evrope"

"Jugoslavije niso pokončali demokrati, ampak komunisti, ki se niso mogli dogovoriti, kako naprej," trdi Peterle. Kam je želela Slovenija leta 1991? "Odgovor je Evropa, družba držav, ki delijo ista načela in pravila igre. Očetje Evrope so se dogovorili za koncept spoštovanja človekovega dostojanstva, druga ideja pa je bila delovati skupaj. Obe ideji danes potrebujeta aktualizacijo," je prepričan Peterle. "Danes ni vprašanje več ali manj Evrope. Tudi če je bo manj, glavno je, da deluje. Naša volja pred 25 leti ni bila le to, da se bomo uvrstili na varnejši, boljši del sveta. Želeli smo tudi prevzeti odgovornost za njen nadaljnji razvoj," je poudaril predsednik Demosove vlade.

Predsednik države Borut Pahor je v svojem nagovoru opozoril na nepredvidljive posledice, ki bi jih za Evropsko unijo in Slovenijo pomenil izhod Velike Britanije iz EU. Poudaril je nujnost, da Slovenija ostane v povezavi najboljših, ker bi vsak drugačen razvoj zanjo pomenil korak nazaj. Opozoril je, da ni samoumevno, da Slovenija po ponovnem razvrščanju še ostane v evroskupini, je pa bistveno, da ostane v krogu, kjer bosta Nemčija in Francija. "Ostati v jedru Evrope bo za nas vitalnega pomena," je poudaril Pahor.