Četrtek, 12. 9. 2019, 20.43
5 let, 2 meseca
Z ukinitvijo dopolnilnega zavarovanja v skladu s predlogom Levice naj bi zmanjkalo okoli 150 milijonov evrov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,86
9
Ministrstvo za zdravje naj bi v pripombah na predlog Levice za prenos dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezno opozorilo na več tveganj, tudi na obremenitev delovno aktivnih. Iz izračunov vlade, ki jih je pridobila STA, izhaja, da naj bi pri krpanju vrzeli, ki bi nastala s prenosom zavarovanja, umanjkalo okoli 150 milijonov evrov.
Ministrstvo za zdravje je pripombe na predlog Levice poslalo v sredo zvečer. V petek so predvidena usklajevanja na podlagi ocen o javnofinančnih učinkih predloga, ki so jih pripravili pristojni resorji, tudi ministrstvo za zdravje in ministrstvo za finance. Minister za zdravje Aleš Šabeder in minister za finance Andrej Bertoncelj izračunov danes nista razkrivala.
Dopolnilo za zdravstveno zavarovanje zajema širšo populacijo
Z ukinitvijo dopolnilnega zavarovanja bi nastal izpad več kot 520 milijonov evrov, Levica pa predlaga, da bi ta denar zbrali z dvigom prispevnih stopenj in s prispevkom na kapitalske dohodke. A po izračunih, ki jih je naredila vlada, bi z uveljavitvijo zakonskega predloga Levice pridobili le 377 milijonov evrov. Kar pomeni, da bi nastala luknja, velika okoli 150 milijonov evrov, je mogoče razbrati iz dokumenta, ki ga je pridobila STA.
Ministrstvo za zdravje ob tem ugotavlja, da predlog zakona vključuje samo delovno aktivno populacijo, medtem ko plačevanje premij za dopolnilno zdravstveno zavarovanje zajema širšo populacijo. Dvig prispevnih stopenj tako ni predviden za vrsto kategorij zavarovancev, ki trenutno plačujejo dopolnilno zdravstveno zavarovanje (kmetje, brezposelni, prejemniki denarne socialne pomoči), vendar pa so upravičeni do 100-odstotnega zagotavljanja zdravstvenih storitev.
Tako se s predlogom povečuje odvisnost virov za zdravstveno varstvo od vplačil delovno aktivnega prebivalstva, kar glede na staranje populacije in cikličnega gibanja gospodarstva po ocenah vlade pomeni veliko tveganje za zagotavljanje stabilnih in zadostnih virov, to pa lahko vodi v zmanjševanje pravic ali obsega storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
V predlogu zakona je sicer vgrajena varovalka, da v primeru, ko odhodki zavoda za zdravstveno zavarovanje presegajo prihodke, razliko pokrije državni proračun. A na ministrstvu opozarjajo, da je zagotavljanje proračunskih virov v obdobju gospodarske krize zelo nezanesljiv dodatni vir financiranja.
Dodatna obremenitev je nasproten ukrep od davčne razbremenitve
Na to je v današnjem pogovoru za Radio Slovenija opozoril tudi premier Marjan Šarec in dodal, da sta zviševanje prispevnih stopenj in dodatna obremenitev dela nasproten ukrep od davčne razbremenitve, ki je v pripravi.
Z uvajanjem dodatne prispevne stopnje pa po njihovem mnenju povečujejo kompleksnost in zmanjšujejo preglednost sistema ter s tem omogočajo dodatne možnosti za izogibanje plačevanja prispevkov. Uvajanje dodatnih prispevnih stopenj je tudi odmik od cilja poenotenja prispevnih stopenj in osnov, ki si ga je zastavila vlada.
Pristojni resorji so kritični tudi do predloga za uvedbo prispevne stopnje za pasivne prihodke. Opozarjajo, da je obremenitev teh prihodkov le z zdravstvenim prispevkom, kjer velja solidarnost, lahko problematična, saj s tem zavarovancu niso zagotovljene dodatne pravice, kot bi sicer bile v primeru uvedbe prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Pri spremembah v zavarovalnih osnovah pa menijo, da je treba povezati zdravstveno in pokojninsko reformo, saj se sicer še dodatno poveča razvejanost različnih prispevnih osnov in stopenj.
Uvedba prispevnih stopenj pri pasivnih prihodkih po mnenju vlade pomeni težave tudi v izvedbi, in sicer tako na strani Fursa kot tudi izplačevalca dohodka. Na normativni ravni bi bilo treba določiti rešitve glede osnove za plačilo prispevkov in nastanka davčne obveznosti ter določiti posebne postopke pobiranja predvsem za tiste dohodke, za katere se davka in posledično prispevka ne obračunava in plačuje ob izplačilu, temveč se davčna obveznost določa za obračunsko obdobje. Na izvedbeni ravni pa bodo potrebne obsežne dopolnitve programskih podpor v sistemu pobiranja oziroma odmer dohodnine od teh dohodkov, opozarjajo.
Predlog zakona ni usklajen z učinki, ki jih bo prinesel zakon o dolgotrajni oskrbi
Vlada še meni, da predlagana rešitev lahko vpliva tudi na aktivnosti na kapitalskih trgih prek zmanjšanja obsega poslovanja, kar pa je v nasprotju z drugimi ukrepi, s katerimi se zavzemajo za izboljšanje delovanja slovenskega trga kapitala. Pristojni resorji še opozarjajo, da predlog zakona ni usklajen z učinki, ki jih bo prinesel zakon o dolgotrajni oskrbi, ki naj bi bil po ministrovih napovedih na mizi konec tega leta.
Poslanec Levice Miha Kordiš je danes sicer menil, da v skladu s 16-letno tradicijo nekateri znova poskušajo zamikati ukinitev dopolnilnega zavarovanja. Prepričani so, da je njihov predlog dober in upošteva vse strokovne argumente.
Poslanec Miha Kordiš
Zvečer se je poslanska skupina Levice odzvala tudi na Šarčev očitek o neusklajenosti z davčno reformo in v sporočilu zapisala, da je njihov predlog ukinitve dopolnilnega zavarovanja "solidarna alternativa še enemu davčnemu darilu za najbogatejše".
"Proračunski učinek reforme dohodninske lestvice, ki največ daje bogatim, je praktično enak kot učinek ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Razlika med predlogoma je, da ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja več daje vsem upokojencem in kmetom ter 95 odstotkom zaposlenih. Davčna reforma pa je zgolj še eno davčno darilo za pet odstotkov najbolje plačanih. Vlada Marjana Šarca je torej pred dilemo, ali si razbremenitev zaslužijo menedžerji in funkcionarji ali vsi preostali," so navedli.
Šarec pa je za nacionalni radio priznal, da bo reforma zdravstvenega zavarovanja težka naloga za manjšinsko vlado. "Če prejšnje vlade, ki so bile močno večinske, niso izpeljale ničesar, potem je logično, da mi še težje kaj izpeljemo," je dejal.
9