Četrtek, 17. 4. 2025, 4.00
3 dni, 10 ur
Za jajca se ni treba bati. Slovenija jih ima. Kako pa je s ceno?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,83
Stopnja samooskrbe z jajci je v Sloveniji trenutno 95-odstotna, so se pa jajca podražila.
Velika noč je čas, ko potrošniki množično kupujemo jajca. Glede na pretekla dogajanja – drastično podražitev jajc v Ameriki in nedavno afero o baterijski reji kokoši nesnic na eni od slovenskih kmetij, zaradi katere bodo z letom 2029 zakonsko prepovedali tovrstno rejo kokoši, nas je zanimalo, kako je s preskrbo in cenami jajc pri nas. Na ministrstvu za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano zatrjujejo, da pomanjkanja jajc v Sloveniji zaenkrat ni, saj je samooskrba kar 95-odstotna. Kljub temu se jajca dražijo. Ptičja gripa je namreč razširjena tudi v Evropi, pričakovati pa je, da bo dodatno podražitev prinesla tudi ukinitev baterijske reje.
"V mnogih državah primanjkuje jajc," je pred kratkim alarm prižgala direktorica poljske nacionalne zbornice rejcev perutnine in proizvajalcev krme Katarzyna Gawronska.
Na vratih trgovin v ZDA so visele table, ki so kupce obveščale, da nimajo jajc.
V pravo krizo z jajci so zapadli v ZDA, kjer so morali zaradi ptičje gripe pomoriti več kot 30 milijonov kokoši nesnic, cena jajc pa je posledično drastično narasla in je višja kot kadarkoli prej.
Jajca morajo uvažati iz Turčije, Južne Koreje, za pomoč so zaprosili tudi evropske države, a so te izvoz jajc v ZDA odklonile.
Povprečna cena ducata jajc je tako februarja 2025 čez lužo znašala 5,19 evra in je samo v enem mesecu poskočila za 19,2 odstotka. Najvišja cena, o kateri so poročali, je znašala sedem evrov za 12 jajc. Prav zaradi visokih cen je potrošnja upadla, nekoliko jim je uspelo omejiti tudi izbruh ptičje, zato se je cena postopoma spustila na tri do štiri evre.
Tudi jajca v Sloveniji so dražja
Cene jajc zaradi velikega povpraševanje na mednarodnih trgih naraščajo tudi v Evropi. Po podatkih Evropske komisije so povprečne cene jajc na evropskem trgu januarja 2025 v primerjavi z decembrom 2024 narasle za 10,3 odstotka.
Zaradi visoke samooskrbe z jajci, ki je pri nas kar 95-odstotna (ta se sicer v različnih obdobjih giba med 90 in 104 odstotki) slovenske potrošnike cene jajc na mednarodnih trgih ne prizadanejo tako močno kot druge države, ki so bolj odvisne od uvoza.
A vse kaže, da tudi v Sloveniji cene jajc naraščajo. Po podatkih na SURS so jajca marca letos za 1,4 odstotka dražja kot lani. Na direktoratu za hrano navajajo, da glede na analizo podatkov o cenah in količinah jajc, ki jih zbirajo v okviru Analize podatkov o cenah in količinah kmetijskih pridelkov in živilskih proizvodov po poreklu v verigi preskrbe s hrano, v zadnjih šestih mesecih leta 2024 pri jajcih hlevske reje razreda M in prepakiranih jajcih hlevske reje razreda M prihaja do odstopanja cen, ki je manj kot dvoodstotno.
Kokoš nesnica
Na trgovskih policah se trenutna cena desetih jajc iz hlevske reje velikosti L giba okoli tri evre. Natančneje v Hoferju je v sredo, 16. aprila, deset kosov jajc iz hlevske reje velikosti L stalo 2,23 evra (v akciji 1,99 evra), velikosti M 1,99 evra, velikosti S 1,85 evra. Jajca proste reje so na ta dan v Hoferju stala 0,38 evra na kos oziroma 3,80 evra za deset kosov. Ekološka jajca pa so stala 0,37 evra na kos oziroma 3,70 evra za deset kosov.
V Lidlu je deset kosov jajc iz hlevske reje velikosti M v sredo stalo med 1,80 in dva evra, deset kosov jajc velikosti L 2,23 evra (po akcijski ceni 1,75 evra). Cena jajc iz proste reje je bila 0,38 evra na kos oziroma 3,80 evra za deset kosov, enaka je bila tudi cena za ekološko pridelana jajca.
V Sparu je 16. aprila cena desetih jajc hlevske reje velikosti M stala 1,99 evra (v akciji 1,69 evra), velikosti L pa od 2,23 do 2,99 evra. Cena jajc iz proste reje je bila od 0, 38 evra na kos do 0,47 evra na kos.
V Mercatorju je cena desetih jajc hlevske reje velikosti L 2,35 evra, cena jajc iz proste reje velikosti L pa je bila 0,38 evra na kos oziroma 3,79 evra za deset jajc.
Na tržnici 3,5 evra, na jajcematu tri evre
Cena desetih jajc na ljubljanski tržnici trenutno stane okoli 3,5 evra, na sto metrov oddaljenem jajcematu pa tri evre. Podatke o cenah jajc na tržnici imajo na uradu SURS od leta 2000 do leta 2023, z letom 2024 pa je bilo raziskovanje o prodaji kmetijskih pridelkov iz lastne pridelave na živilskih trgih ukinjeno, tako da podatki od 2024 niso več na razpolago. Od leta 2000 do 2023 se je cena desetih konzumnih jajc dvignila za 1,90 evra. Škatla desetih jajc je namreč leta 2000 na tržnici stala en evro, leta 2023 pa 2,90 evra.
Kaj pomenijo oznake na škatli jajc in na posameznem jajcu?
Na škatlah z jajci mora najprej biti natančno navedena kakovostna kategorija. Poznamo kakovostno kategorijo A ali A sveža, kar pomeni, da so jajca sveža. Poleg mora biti naveden tudi masni razred, ki nam pove, kako velika so jajca. Največja jajca, ki tehtajo več kot 73 gramov, imajo oznako XL, velika jajca, težka od 63 do 73 gramov, imajo oznako L, srednje velika jajca, težka od 53 do 63 gramov, imajo oznako M, jajca, lažja od 53 gramov, imajo oznako S. Manjkati pa seveda ne sme datum roka uporabnosti.
Na posameznem kosu jajca mora biti navedena koda, ki označuje način reje: 0 je oznaka za ekološko rejo, 1 za prosto rejo, 2 za hlevsko oziroma talno rejo, 3 za baterijsko rejo. Sledi oznaka države proizvodnje, kot so na primer SI – Slovenija, AT – Avstrija, IT – Italija, DE – Nemčija, na koncu pa je zapisana še identifikacijska oznaka gospodarstva oziroma registrska številka proizvajalca in številka nadzornega organa.
Slovenija jajca uvaža od leta 2005
Čeprav je Slovenija v veliki meri samooskrbna z jajci, jih od leta 2005 tudi uvaža. Obseg zunanje trgovine z jajci med leti niha.Izstopa leto 2022, ko se je primanjkljaj v zunanji trgovini z jajci z 830 ton povečal na 1,6 tisoč ton.
V skupnem uvozu jajc je v obdobju od leta 2007 do leta 2016 prevladoval uvoz konzumnih jajc - sveža v lupini, od leta 2017 pa imajo največji delež v skupnem uvozu predelana jajca – jajčni melanši oziroma predizdelki za živilsko predelovalno industrijo. Tako so od 4,4 tisoč ton skupnega uvoza jajc predelana jajca s tri tisoč tonami obsegala 68-odstotni delež. V letih od 2019 do 2021 je uvoz konzumnih jajc znašal le dobrih tisoč ton, v letu 2022 pa samo 708 ton, kar je 16 odstotkov skupnega uvoza, kažejo podatki Kmetijskega inštituta.
Leta 2023 je Slovenija proizvedla 25.937 ton jajc, uvozila je dobrih 3.100 ton jajc, izvozila pa dobrih 1.800 ton jajc, so podatke navedli na ministrstvu za kmetijstvo.
Trgovske police so založene z jajci.
Slovenija jajca pretežno uvaža s Hrvaške, iz Litve in Latvije
Jajca se uvažajo iz različnih držav, pri čemer se države izvora razlikujejo glede na vrsto jajc in časovno obdobje, so pojasnili na Zadružni zvezi Slovenije. Splošno gledano Slovenija jajca največ uvaža iz Italije, Hrvaške, Litve in Nemčije, izvaža pa jih pretežno na Hrvaško, v Bosno in Hercegovino in na Madžarsko, so navedli na ministrstvu.
Leta 2024 je bila vrednostno gledano Italija največji dobavitelj kokošjih jajc v Slovenijo, predstavljala je kar 51 odstotka celotnega uvoza. Sledili sta ji Hrvaška s 24 in Litva s 23-odstotnim deležem. Glavne države dobaviteljice sušenih jajčnih rumenjakov so: Nemčija, Hrvaška, Italija in Avstrija, so še pojasnili na zadružni zvezi.
Zadnja leta jajca v Slovenijo uvažajo pretežno iz vzhodno evropskih držav, in sicer 33 odstotkov iz Latvije, 25 odstotkov iz Litve in 22 odstotkov iz Hrvaške.
Odkupna cena uvoženih
Kakšna pa je odkupna cena uvoženih jajc? Povsem svežih podatkov ni, Statististični urad navaja, da je leta 2023 in 2024 odkupna cena teh jajc v Sloveniji znašala 0,15 evra na kos, kar je približno 50 odstotkov manj od cene, ki jo na koncu plačajo potrošniki.
Ptičja gripa tudi v Evropi in Sloveniji
V ZDA je cena skokovito zrasla zaradi številnih izbruhov ptičje gripe, zaradi česar so bili kmetje prisiljeni v zakol vsaj 30 milijonov kokoši nesnic, visoko patogena aviarna influenca ali ptičja gripa pa se pojavlja tudi v Evropi, tako pri divjih pticah kot pri perutnini. Do zdaj je pojav ptičje gripe najhuje prizadel Italijo, Poljsko, Francijo, Nemčijo, Portugalsko in Veliko Britanijo, kjer beležijo velik upad proizvodnje jajc. Pomanjkanje bo v teh dneh zaradi velike noči še izrazitejše.
Povpraševanje po jajcih se v času velike noči izrazito poveča.
Medtem se v Sloveniji bolezen zaenkrat pojavlja predvsem pri divjih pticah, v zadnjih letih vsako sezono jeseni in pozimi, so pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Izbruhe so imeli tudi v treh rejah perutnine, vendar je šlo za manjše reje, tako da neposrednega vpliva na preskrbo trga ni bilo. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je v teh primerih uspešno izvedla ukrepe za izkoreninjenje in preprečevanje širjenja bolezni v skladu z zakonodajo, saj do novih izbruhov ni prišlo.
Prihodnost širjenja bolezni pa je, kot pravijo na ministrstvu, izjemno težko in nehvaležno napovedati, a upajo, da bodo rejci dosledno izvajali vse predpisane ukrepe in da ne bo prišlo do ogrožanja preskrbe trga z jajci. Na ministrstvu sicer poudarjajo, da o primerih bolezni redno obveščajo različne deležnike, kot so Veterinarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, večje rejce perutnine, lovske organizacije. Skrbijo tudi, da so rejci redno seznanjeni z biovarstvenimi ukrepi, s katerimi se preprečuje oziroma zmanjša tveganje za vnos bolezni v rejo.
Napovedana ukinitev baterijske reje kokoši nesnic
Drugi razlog za dodatno podražitev jajc pa bi lahko bila ukinitev baterijske reje, ki jo ministrstvo napoveduje z letom 2028 oziroma 2029. Za to so se odločili potem, ko je društvo AETP razkrilo posnetke, na katerih je bilo razvidno, v kako neznosnih razmerah in neustreznih pogojih so živele kokoši na eni od kmetij, kjer so prakticirali baterijsko rejo.
Slovenija ima 14,3 odstotka kokoši nesnic v obogatenih kletkah
Po evropski zakonodaji so trenutno dovoljene štiri različne načine reje. Pri baterijski reji kokoši živijo v obogateni kletki, in sicer jih je na kvadratni meter 13, pri talni ali hlevski reji kokoši živijo v hlevu, na kvadratni meter jih je devet, pri prosti reji so kokoši v hlevu le ponoči, podnevi so na prostem in tudi v tem primeru jih je na kvadratni meter devet. Pri ekološki reji pa so na kvadratnem metru le štiri kokoši, podnevi so na prostem, imajo ekološko krmo in se krmijo tudi na pašniku.
Slovenija ima pri nosilcih dejavnosti po vrstah reje trenutno 4,1 odstotka kokoši nesnic proste reje, 2,4 odstotka kokoši nesnic ekološke reje, 79,2 odstotka kokoši nesnic hlevske oziroma talne reje, 40 slovenskih kmetijskih obratov pa še redi kokoši nesnice v obogatenih kletkah, pri čemer delež kokoši v teh obratih znaša 14,3 odstotka. To je pod povprečjem EU glede deleža kokoši nesnic, ki se redijo v obogatenih kletkah, saj ta znaša 38 odstotkov, kažejo podatki Evropske komisije.
V letu 2023 je bilo v Sloveniji odkupljenih za 160 tisoč ton jajc, kar je okoli 320 milijonov jajc. 84 odstotkov je bilo hlevske reje, devet odstotkov baterijske reje in po štiri odstotke proste in ekološke reje.
Samooskrba bo upadla
Na Zadružni zvezi Slovenije pričakujejo, da bo s predlagano prepovedjo obogatenih kletk pri reji kokoš nesnic v Sloveniji samooskrba z jajci dodatno upadla, saj vsa kmetijska gospodarstva, ki pri reji kokoši še uporabljajo obogatene kletke, v kratkem času, ki je na voljo, finančno ne bodo zmožna nadgraditi hlevov, pa tudi sicer so, kot pravijo, talne reje stroškovno bolj intenzivne.
Tudi na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije poudarjajo, da bi za okoli 40 rejcev, ki se preživljajo z rejo nesnic za konzumna jajca, ki se redijo v obogatenih kletkah, predčasna zamenjava iz obogatenih kletk v hlevsko rejo pomenila resne ekonomske težave, morda pa bi bile primorane celo prenehati opravljati dejavnost. Njihovi hlevi namreč še niso amortizirani, nacionalna zakonodaja pa določa točno določeno stopnjo opravičenih stroškov z naslova amortizacije.
Kot dodajajo, so za talno oziroma prosto rejo potrebne mnogo večje površine, ki pa jih mnoge kmetije nimajo. Poleg tega pa je vse povezano z izjemno dolgimi zakonskimi postopki in stroški, ki jih prinesejo sprejem prostorskih aktov, gradbenih dovoljenj, soglasje sosedov, komunalni prispevek, prekategorizacija, strošek za oceno vplivov na okolje itd., so še pojasnili.
Posnetki baterijske reje kokoši društva AETP na eni od slovenskih kmetij.
Jajca se bodo podražila, povečal se bo uvoz jajc iz obogatenih kletk iz drugih držav
Omenjena prepoved bo po besedah predstavnikov Zadružne zveze Slovenije in Direktorata za hrano najverjetneje prinesla tudi dvig cen jajc lokalnega porekla in povečan uvoz tako konzumnih jajc kot predelanih jajc iz drugih članic EU, kjer bodo nesnice cenovno bolj konkurenčno še naprej redili v obogatenih kletkah.
Tudi na KGZ izpostavljajo, da slovenski rejci v primeru predčasne prepovedi reje v obogatenih kletkah, ko še ne velja splošna prepoved v EU, nimajo gospodarske varnosti, kar pomeni, da jih bodo v času tranzicije izpodrinili rejci iz drugih držav članic s svojimi jajci iz obogatenih kletk. Ob tem izpostavljajo, da že zdaj Slovenija največ jajc uvozi prav iz držav, ki imajo nadpovprečno visok, nad 50-odstotni delež kokoši, rejenih v obogatenih kletkah.
Po mnenju Zadružne zveze Slovenije je izjemno pomembno, da se v primeru prepovedi zagotovi, da se jajca in predelani proizvodi iz jajc iz obogatenih kletk ne bodo še bolj intenzivno uvažali iz drugih držav, predvsem v javne zavode – šole, bolnišnice in vrtce, kjer je cena pogosto edini kriterij nakupa.
Predlagajo, da bi prepoved baterijske reje začela veljati s splošno prepovedjo v EU
Zato so kmetijske organizacije predlagale bolj postopen prehod k talni reji, in sicer, da bi bile pri novogradnjah in obnovah dovoljene in finančno izdatneje podprte samo talne reje, prepoved pa bi začela veljati šele s splošno prepovedjo v EU.
Baterijsko rejo kokoši so sicer že prepovedali v Avstriji, Švici in Luksemburgu, Nemčija in Češka sta v prehodnem obdobju, ukinitev je na vidiku tudi na Slovaškem, Danskem in Nizozemskem, Evropska unija pa to namerava uresničiti do leta 2027.
