Nedelja, 28. 4. 2019, 12.30
5 let, 7 mesecev
Za socialno ekološko kmetijo na Krasu skrbijo najtežje zaposljivi invalidi #video
Ekološka kmetija Brinjevka deluje kot socialno podjetje. Na njej so, poleg socialne delavke in mentorice, zaposleni invalidi, ki so sicer zaradi duševnega zdravja ali drugih omejitev na običajnih delovnih mestih nezaposljivi. Pridobijo samozavest, počutijo se bolj koristne, počnejo, kar jih veseli in za to prejemajo plačo. Lahko tako napredujejo, da zmanjšajo stopnjo invalidnosti in so nekoč zaposljivi celo na običajnih delovnih mestih. Za tri in pol hektarje površin skrbijo sami, obdelujejo jih ročno, v vasi pa so jih zelo lepo sprejeli - tudi zaradi odličnega sodelovanja z domačini so pravi primer dobre prakse.
Ekološka kmetija Brinjevka je bila ustanovljena leta 2012, leta 2016 pa še zaposlitveni center Bodika, ki prav tako deluje na tem naslovu. V trgovini Kraški kotiček v Sežani prodajajo svoje izdelke, čedalje več kupcev pa imajo tudi zato, ker ljudje vedo, da niso navadna kmetija in da v svoje pridelke in izdelke vlagajo veliko truda.
Namen te kmetije je, da se na njej zaposlujejo osebe, ki so na zaščitenih delovnih mestih. To so osebe iz najranljivejših družbenih skupin, ki niso zaposljive na običajnih delovnih mestih. Zaposleni so lahko le na podlagi odločbe, ki jo izda Zavod za zaposlovanje. Trenutno je v Sloveniji okoli 66 zaposlitvenih centrov in eden izmed njih so tudi oni. Kot pravi socialna delavka Mateja Marc, se njihov zaposlitveni center hitro širi, potreba po zaposlitvenih centrih v Sloveniji pa narašča.
Katarina skrbi za zeliščni vrt, sadike in številne druge reči na kmetiji. Predlani je zeliščni vrt prejel drugo nagrado občine Komen.
Brinjevka je bila ustanovljena zato, ker so želeli zaposliti ljudi z velikim napredkom
"Mi na Krasu že več let delujemo kot društvo Vezi, ki ima programe stanovanjskih skupin in dnevnih centrov, in sicer več enot po Krasu v različnih krajih. V društvu Vezi so uporabniki z različnimi težavami v duševnem zdravju. V stanovanjskih skupinah z njimi delamo socialne delavke in pri nekaterih uporabnikih smo opazili takšen napredek, da smo menili, da bi potrebovali nekakšno zaposlitev, da bi bili samostojni, saj potrebujejo finančno varnost. Prav zato smo ustanovili kmetijo Brinjevka, da bi se tu lahko zaposlili.
Te osebe namreč niso zaposljive na običajnih delovnih mestih, a so zaposljive na zaščitenih. Za svoje delo lahko prejmejo plačo in so enakopravne drugim državljanom, saj ne gre za neko nagrado, temveč za konkretno plačo," je Mateja pojasnila, kako je prišlo do nastanka ekološke kmetije.
Na kmetiji pridelujejo ekološko zelenjavo, imajo različna zelišča, žita, vzgajajo sadike, imajo tudi nekaj sadja, pečejo piškote, delajo marmelade, zdaj pa imajo tudi bar. "Prek vseh teh tržnih dejavnosti oni dobijo plačo. Si pa moramo sami najti posel in se odločiti, s čim se bomo ukvarjali," pove Mateja.
Zelenjavo je na ekološki zemlji težje pridelovati. Na kmetiji zaposlujejo ljudi iz najranljivejših družbenih skupin
"Pet je invalidov na zaščitenih delovnih mestih, jaz sem tu kot strokovna delavka, še gospa Anita je tu kot mentorica. Imamo še trgovinico v Sežani, kjer prodajamo svoje izdelke in tam je zaposlena še ena oseba.
Skupaj z njo štiri ure dela tudi dekle, ki je na zaščitenem delovnem mestu, druge štiri ure pa ista oseba dela še v baru Integrali, ki smo ga letos odprli pod občino Sežana - tam je dodatno v strežbi tudi zaposlena še ena oseba," je o tem, koliko imajo zaposlenih, povedala socialna delavka Mateja Marc.
Pri zaščitenih delovnih mestih gre za zaposlitev ljudi iz najranljivejših družbenih skupin. Lahko imajo odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ), da so invalidi, a ko zavod za zaposlovanje opazi, da so že dlje časa nezaposljivi, ugotovijo, da ne gre le za fizično oviro, temveč še za dodatne težave.
"Zaradi tega jih lahko vključijo v zaposlitveno rehabilitacijo, ki traja nekaj mesecev ali več. Odvisno od tega, koliko rehabilitacije oseba potrebuje, nato pa se na podlagi tega izda odločba o zaščitenem delovnem mestu. V tem primeru lahko osebo zaposlimo," razloži Mateja.
Vsako delovno mesto je prilagojeno posamezniku
"To delovno mesto jim je prilagojeno tako, da delo zmorejo. Ali tako, da jim namenimo več počitka ali daljše počitke, imajo na voljo klopico, kamor se lahko večkrat usedejo, ali počivalnik, čisto individualno za vsako osebo. Za vsakogar moramo narediti načrt, kje bo njegova vloga, kako bo napredoval. Želimo, da se njihova vloga ne poveča, temveč se zmanjša in lahko napredujejo. Nekateri lahko namreč tako napredujejo, da so potem zaposljivi že na običajnem delovnem mestu ali pa napredujejo tako, da iz 30 odstotkov preidejo na višjo oceno zmogljivosti, to je ves namen zaposlitvenega centra," pojasnjuje Mateja.
Socialni delavki Mateji je delo na kmetiji zelo všeč.
Od preprostega okopavanja do razvažanja zelenjave
Pri zaposlenih se najbolj opazi rast samozavesti, pove Mateja. Osebe, ki pridejo, so osebe, ki niso bile nikoli zaposlene, morda niso tako družabne, imajo občutek, da jih okolje ne sprejema. Na kmetiji pridejo v okolje, ki jih sprejme, na podlagi delovnega okolja dobijo samozavest in na podlagi tega tudi napredujejo v delovnem okolju.
"Na začetku morda le okopavajo, a kasneje lahko delajo že kaj drugega. Imamo fanta, ki zdaj že razvaža zelenjavo, Katarina hodi z mano na različne predstavitve in tako naprej. Na ta način napredujejo v svojih vlogah," pojasni Mateja.
Sosed: Na začetku smo se malo bali, zdaj pa jih vabimo na vse dogodke
Na njivi raste približno 2.000 sadik špargljev. Te prodajajo gostilnam in šolam, po njih je veliko povpraševanja, zato imajo že razprodane. V prihodnosti želijo narediti še en nasad špargljev, nabirajo pa tudi divje.
Za zelišča skrbi Katarina, njen zeliščni vrt je pred dvema letoma dobil tudi drugo nagrado občine Komen na tekmovanju zeliščnih vrtov. Letos se bodo na tekmovanje ponovno prijavili.
Veliko zelenjave dobavljajo šolam in vrtcem, veliko je tudi vložijo. Kmetija odlično sodeluje s sosedi v Malem Dolu. "Na Brinjevko hodimo delat zunanji. Tudi ti, ki so na zaščitenih delovnih mestih, se pripeljejo.
V rumeni hiši na naši kmetiji imamo tudi stanovanjsko skupino, saj omogočamo, da tam živijo tisti, ki so zaposleni pri nas, pa nimajo prevoza, da bi se sami vozili vsak dan," je povedala Mateja. Že zaradi tega tudi ni kar samoumevno, da bi se dobro razumeli s sosedi, a njim to odlično uspeva in Mateja zelo pohvali njihovo sodelovanje z vasjo.
Mali Dol je manjša in zelo mirna vasica v idilični okolici. "Na začetku smo se malo bali, kaj bo, da ne bi bilo kakšnega cirkusa, zdaj smo pa kar zadovoljni. Tudi z ljudmi, ki tu stanujejo, se zelo dobro razumemo," je povedal vaščan Bogdan Uršič. Ravno v času našega obiska jih je prišel povabit na kresovanje in večerjo, ki jo imajo pred tem. Z Matejo se je želel dogovoriti, da bi jih prišel iskat z avtom. Pojasnil je, da jih vedno povabijo na različne dogodke ob praznikih in podobno.
"Da te lokalna skupnost sprejme, ni samoumevno, a je zelo pomembno"
"To, da te lokalna skupnost sprejme, je zelo pomembno," pravi Mateja, Bogdan pa doda, da še posebno, če se pove, da gre za posebne ljudi. "Ljudje se lahko odzovejo tudi drugače. Velikokrat je tako, da stare ali drugačne ljudi odrivajo stran. Če je nekdo uporaben, ga sprejmejo z odprtimi rokami, če pa ga ne potrebujejo, pa bi raje videli, da ga odpeljejo stran. Menim, da smo lahko veseli, da imajo ti ljudje sploh kje živeti, da so v miru, da imajo svoje življenje kljub drugačnim potrebam. Lepo je, če da tudi sodelovati z njimi," pove vaščan Bogdan.
V Malem Dolu so jih vaščani zelo lepo sprejeli in z njimi odlično sodelujejo. Mirna lokacija je izbrana namensko, saj lahko ljudje z duševnimi motnjami v takem okolju najdejo svoj mir.
"Le delavcev imajo premalo. Potrebovali bi dva ali tri delovne ljudi, ki bi jim ob večjih delih pomagali urediti površine - kar je površin v vasi, so zdaj praktično v njihovih rokah, a vse delajo ročno in zelo se trudijo. A ko pride košnja in takšna opravila, bi potrebovali še koga," pove sosed, ki razmišlja, kako bi delavce na kmetiji predlagali za pohvalo za požrtvovalno delo v občini.
Mateja na to, da jih je premalo, odgovori, da je to res in da sicer imajo finančne spodbude od države, a za zdaj je teh premalo, da bi lahko zaposlili še koga. Novo osebo namreč lahko zaposlijo, če jo lahko tudi plačajo. Vidijo sicer, da je povpraševanja po njihovih izdelkih in pridelkih veliko, večinoma večje, kot jim jih uspe pridelati. Veliko imajo tudi idej in ciljev, s katerimi bi lahko zaslužili še več in tako več ljudem omogočili zaposlitev, a za uresničenje teh idej in še več pridelka enostavno nimajo dovolj ljudi in tako se vrtijo v začaranem krogu.
Povpraševanja čedalje več tudi zaradi družbene odgovornosti
V trgovini Kraški kotiček v Sežani jim uspe prodati skoraj vse ali pa je povpraševanja po določenih stvareh več, kot jim jih uspe. Kot pravi Mateja, jih mnogi že poznajo, vedo, da so ekološki in niso zgolj navadna kmetija, temveč imajo zaposlene invalide in z nakupom pomagajo ohranjati njihova delovna mesta, zato k njim prihajajo po izdelke tudi zaradi občutka družbene odgovornosti.
Kot opaža Mateja, se v zadnjem času veliko bolj pozna ozaveščenost. Veliko stvari v trgovini imajo tudi "na rinfuzo", torej nepakirane, to so piškoti, kosmiči, pa tudi ekološka čistila si ljudje pri njih lahko natočijo in s tem se se trudijo zmanjševati plastično embalažo.
V trgovinici Kraški rob v Sežani prodajo vse svoje izdelke.
Zaposleni na kmetiji zelo hitro napredujejo
"Zelo smo zadovoljni že s tem, da naši zaposleni tukaj napredujejo zelo hitro. Pri nas je tako, da vsakemu, ki je tu zaposlen, damo neko vlogo. Tako natančno ve, kaj je njegovo delo in v tej vlogi tudi zraste. To je tudi namen – da v življenju napredujejo in postanejo samostojni," pojasni Mateja.
Peter je za zdaj še na delovni rehabilitaciji, ko se ta zaključi, pa bo postal šesti zaposleni na kmetiji, kjer v delu zelo uživa. Trije zaposleni so na kmetiji že od vsega začetka, so se pa na kmetiji zaposleni tudi že zamenjali. Imeli so namreč že tudi dva zaposlena, ki dela nista zmogla.
"Moramo upoštevati, da so to osebe iz ranljivih družbenih skupin. Zato lahko pride do tega, da so hospitalizirani ali pa imajo kakšne fizične omejitve in zato ne zmorejo dela in so prekinili zaposlitev. Imamo pa tudi zaposlitvene rehabilitacije, na koncu katere dobijo neko oceno delovnih učinkov, ki so od 30- do 70-odstotni. Večinoma so pri nas ocenjeni s 30 odstotki, kdo tudi 50, medtem ko se 70-odstotno zmogljivost zelo težko doseže," pove Mateja.
Če ima nekdo delovno učinkovitost ocenjeno s 30 odstotki, 70 odstotkov njegove plače zagotovi država, 30 odstotkov pa krije podjetje s svojimi tržnimi aktivnostmi oziroma prihodki. Na zaposlitveni rehabilitaciji je na Brinjevki trenutno le Peter, in ko bo z njo zaključil, bo postal šesti zaposleni na kmetiji.
"Trudimo se, da tu vsak dela tisto, kar ga veseli, da lahko potem v tej svoji vlogi tudi zraste, ker ga to zanima, to je tudi namen vsega," pojasni Mateja.
Večinoma so na kmetiji zaposleni ocenjeni s 30-odstotno delovno sposobnostjo. Imajo daljše odmore, nekateri imajo tudi medikamentozno terapijo in imajo vmes obiske psihiatrov, treba je upoštevati tudi to.
Posvetiti jim je treba več časa in doseči, da radi pridejo na delo
"Načrtovali smo tako, da bi bili pri nas zaposleni uporabniki iz društva Vezi, torej tisti, ki to zmorejo. To pomeni, da imajo ljudje večinoma težave z duševnim zdravjem, drugače pa so tudi ljudje s fizičnimi ovirami – ena od zaposlenih ima na primer mišično distrofijo in ima težave z nogo, zato rabi več počitka. Gre tudi za intelektualne ovire, za različne primere," Mateja pojasni to, kdo je pri njih zaposlen.
Ker gre za ljudi, ki so na navadnih delovnih mestih težko zaposljivi, jim je treba posvetiti več časa in se posvečati temu, da napredujejo. To včasih zahteva določeno potrpljenje in pravilno motivacijo. Treba je znati tudi dobro organizirati delo, da vsi procesi potekajo. Vsak dan se je treba truditi, da radi pridejo na delo, da jim to ni muka in da se invalidnost ne poglobi, temveč da rastejo, se počutijo koristne, dobijo plačo, da vidijo, da so spoštovani, da invalidnost ni ovira, temveč je lahko tudi prednost in vse, kar spada zraven, pojasnjuje Mateja.
"Tu sem dve leti, prej sem bila zaposlena v stanovanjski skupini društva Vezi. To delo mi je zelo všeč. Okolje ti ponuja veliko možnosti za razvoj, spoznavaš nove stvari, lahko uresničuješ svoje ideje, pa tudi tržno naravnano je, zelo je razgibano," o svojem delu pove Mateja.
Lesarski izdelki, vložnine, žita, piškoti, zelenjava, sadike, zelišča, urejanje okolice, delavnice ...
Iz svojih žit izdelujejo okusne piškote. Med zaposlenimi je tudi mizar, ki naredi marsikaj iz lesa – opremil je trgovino, izdeluje visoke grede in številne druge reči, zato prodajajo tudi lesene izdelke.
"Imamo tudi otroške delavnice in naravoslovne dneve, s katerimi se tržimo. Tako na primer izdelujemo prebivališča za žuželke – mizar naredi ogrodje, otroci pa ga napolnijo. Postavljamo jih tudi v šole. Urejamo pa tudi okolico. V Osnovni šoli Sežana smo urejali park - naredili smo ekološki vrt z visokimi gredami.
Urejamo tudi okolico zdravstvenega doma v Sežani in v Dutovljah. Kot zaposlitveni center namreč lahko izpolnjujemo nadomestno kvoto pri podjetjih, kjer imajo zaposlenih premalo invalidov. Posodimo jim delovno silo. Tako pri zdravstvenih domovih urejamo zelišča, kosimo, imamo tudi visoko gredo, kjer je sezonska zelenjava in na ta način vnašamo tudi nekaj narave v mesto," razlaga Mateja.
V trgovini je ostalo le še nekaj vložnin, letos bodo spet napolnili police. Prodajajo tudi vložnine. Kuhinjo HACCP so odprli pred dvema letoma, ker so opazili, da jim zelenjava poleti zaradi velikih količin tudi ostaja.
"Zelenjavo prodajamo tudi šolam in vrtcem, a med poletjem so običajno prazni in nam zelenjava ostaja. V kuhinji zdaj to zelenjavo predelamo," pojasni Mateja.
Kuhajo tudi marmelade – iz jagod na primer delajo jagodno marmelado z rabarbaro, ki na policah trgovine kar hitro poide. Sadje, ki jim ga primanjkuje ali tistega, ki ga nimajo, odkupijo. Lani so začeli tudi pridelavo malin in v prihodnje bi radi to še razširili.
Radi bi izdelovali svoje testenine, napravo že imajo. Tudi sir bi radi izdelovali in pridelali še več marmelad in vložnin.
Sosed jim posodi tudi ovce in koze
Od žit pridelujejo svojo pšenico, piro, kamut in ajdo. Da bi imeli na določenih njivah raje žita, so se odločili, ker prodajo že kar precej svoje moke. Pa tudi ročnega dela ni toliko, čeprav tudi z žit škodljivce pobirajo ročno. Poleti najamejo kombajn, ki jim žito požanje, ker pa nimajo toliko prostora, jim pri tem pomagajo vaščani, ki jim oddajo prostore, da pri njih žito raztegnejo in ga lahko obračajo. Delajo moko, kosmiče, delajo piškote, potice in podobno.
Veliko sodelujejo tudi s sosedom Jožetom, ki ima prav tako ekološko kmetijo in ima doma živino. Ko morajo zaradi kolobarja zasaditi deteljo, jim posodi svoje ovce ali koze, da jo enostavno popasejo in podobno naredijo, če imajo kdaj kje preveč plevela. Prav z njim bi radi nekoč izdelovali tudi kozji sir.
Moko iz svojih žit meljejo sami, največ prodajo pirine moke. Imajo še pšenično, ajdovo in kamutovo.
Pridelava zelenjave je zaradi kraške zemlje zahtevnejša
S pridelavo zelenjave se kar bojujejo, pove Mateja in pojasni, da je zemlja na Krasu zelo slaba. Veliko je kamenja in zemlja ni tako rodovitna, poleg tega so ekološki in pomanjkljivost tega je, da zelenjava ne zraste tako lepa, kot bi bila sicer. Potrebujejo tudi več namakanja. Nekatere njive, tudi rastlinjak, ga imajo.
"Lovi nas čas, saj nas je premalo, imamo pa zelo veliko dela," pove Mateja, ki ima izredno veliko dela že samo s papirji. Ker je vse ekološko, mora biti vse zabeleženo, voditi morajo evidence, saj imajo tudi oni kontrole. Voditi je treba HACCP-sistem, voditi prodajo in še veliko drugih stvari, ki tudi zahtevajo svoj čas.
Trenutno so najbolj aktualni šparglji, ki so letos zrasli nekoliko kasneje, zato imajo z nabiranjem in prodajo trenutno največ dela. Veliko dela je v rastlinjaku – staro so dali ven in sadijo nove paradižnike, jajčevce, paprike, melone, tudi lubenice imajo svoje. Sadike, ki jih imajo preveč, prodajo naprej. Dokončujejo urejanje šolskega vrta v Sežani, urejajo tudi grede v društvu Vezi in tako naprej," pojasnjuje Mateja.
Ker nimajo svojih delovnih strojev, morajo čakati, da imajo zunanji izvajalci čas
Vsaka njiva ima svoje ime. "Niso pa vse njive naše, vmes so tudi sosedove. Sicer imamo njive, ki so prav v naši lasti, nekatere pa imamo v najemu. Trenutno obdelujemo tri in pol hektarje površin, so pa vse ekološke, kar pomeni, da moramo ročno pobirati škodljivce, držimo se sistema nasajanja "dobrih sosedov", v rastlinjakih na primer pazimo, da so med gredami vedno kakšni ognjiči, kapucinke, žametnice, kamilice pove Mateja.
Eden od zaposlenih je mizar, njegove izdelke prodajajo tudi v trgovini, ki jo je on tudi opremil. Ker nimajo svojih delovnih strojev, kot je na primer traktor, morajo naročiti zunanjega izvajalca, da jim pride preorat njive.
"Te njive bi res morale že biti preorane, a ker je ne moremo sami, čakamo traktorista, ki nam to običajno postori. To je ena takšna naša pomanjkljivost, da smo odvisni od zunanjih in nimamo zaposlenega, ki bi nam sproti to urejal. Žal ima traktorist ravno tako veliko dela, da še ni utegnil priti in njive še niso pripravljene za obdelavo," pojasni Mateja, ki doda, da morajo, ker so ekološka kmetija, paziti tudi na kolobarjenje.
Načrt, kaj bodo imeli na kateri njivi, koliko sadik bodo imeli za prodajo in podobno, pozimi naredita Mateja in mentorica.
Ko so začeli delati na kmetiji, vsega tega niso znali, a pred časom so imeli zaposlenega agronoma, ki jih je vsega tega naučil. "Vsake stvar, ki smo se je lotili, smo se morali naučiti, saj tega nismo znali. Zdaj pa vodimo vse sami – od HACCP-kuhinje do vsega, kar je povezano s kmetovanjem – od sadik do kolobarjenja z žiti in podobno," to, od kod črpajo znanje, pojasni Mateja in doda, da če česa ne znajo, se tega enostavno naučijo na novo.
Tudi sama je po poklicu socialna delavka, doma so sicer imeli manjšo kmetijo in meni, da če te to zanima, se lahko naučiš. Vsako leto poskusijo kaj novega.
3