Četrtek, 27. 3. 2008, 19.06
8 let, 9 mesecev
Zakon o zaključku denacionalizacije brez zadostne podpore
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1
Ker je bilo pri ponovnem odločanju po vetu DS za potrditev zakona potrebnih 46 glasov, zakon ni bil potrjen.
Prisotni poslanci so večinoma glasovali v skladu z napovedmi. Zakon podpirajo v koalicijskih SDS, NSi in SLS, nasprotujejo pa mu vse opozicijske poslanske skupine ter koalicijska DeSUS. Med tistimi, ki so glasovali za zakon, je bil tudi poslanec narodnosti Roberto Battelli. Od 67 navzočih poslancev se jih je sedem vzdržalo glasovanja. Med njimi je bilo šest poslancev SDS: Srečko Hvauc, Danijel Krivec, Mitja Ljubeljšek, Branko Marinič, Miro Petek in Bojan Starman ter poslanec SLS Josip Bajc.
Za državnega sekretarja Roberta Marolta zakon ne širi kroga upravičencev niti ne omogoča uveljavljanja novih pravic. Po njegovih besedah želijo na ministrstvu rešiti v prvi vrsti postopke prosilcev, ki zahtevajo vračilo premoženja majhne vrednosti. Ker postopki trajajo nedopustno dolgo, to po njegovo ruši tudi zaupanje v načelo pravne države. Z zakonom naj bi prav tako zmanjšali dodatne stroške, ki izhajajo iz dolgotrajnosti postopkov ter uveljavljanja odškodnin zaradi nezmožnosti uporabe denacionalizirane lastnine.
Potrč: Glasovanje dobra šola ministru Šturmu
Vodja poslanske skupine SD Miran Potrč je "vesel, zadovoljen in hkrati presenečen" nad tem, da je zakon o zaključku postopkov vračanja podržavljenega premoženja pri ponovnem odločanju v DZ padel. Potrč upa, "da bo to dobra šola vladi in predlagatelju ministru Šturmu, da bo videl, da tudi v koaliciji nima podpore za take rešitve".
Potrč je poudaril, da zakon ni potreben, saj "se denacionalizacija lahko zakonito in v doglednem času uresniči tudi brez tega zakona". Zanj je glasovanje predvsem "zmaga proti temu, da se na silo, enostransko, brez upoštevanja veljavnega zakona z nekaterimi manjšimi, a kljub temu novimi pravicami in možnostmi še poglobi probleme denacionalizacije".
Kavčič: Odločitev DZ pomeni potrditev pravilnosti odločanja DS
Odločitev DZ pomeni potrditev pravilnosti odločanja v državnem svetu, je dejal predsednik državnega sveta Blaž Kavčič. Kot je povedal, v državnem svetu sicer niso imeli črno-belega pogleda na zakon, so se pa strinjali s tistim delom zakona, ki govori o tem, da je treba denacionalizacijo čim prej zaključiti. Niso pa se strinjali, da je primerno uporabljati t.i. pospeševalni zakon, ker se s tem po besedah Kavčiča izvaja pritisk na organe, ki odločajo o še preostalih približno petih, šestih odstotkih najtežavnejših nerešenih problemov denacionalizacije.
"Pokazalo se je, da so bili naši argumenti, da ta zakon dejansko pomeni širjenje kroga upravičencev in da omogoča obnovo pravnomočno že zaključenih postopkov, tudi po presoji zadosti velikega števila poslancev, utemeljeni," je ocenil predsednik državnega sveta. Ob tem je izrazil upanje, da bosta izvršna in sodna oblast, kljub temu skladno z veljavnim zakonom in kvalitetnim izvajanjem postopkov, v najkrajšem času izvedla do konca denacionalizacijske postopke.
Šturm: Nastala je velika škoda za davkoplačevalce
Za ministra Šturma je z neizglasovanjem "nastala velika škoda za nas in za davkoplačevalce, kajti zaostajanje pri reševanju denacionalizacijskih zadev bo pomenilo dodatno kar znatno obremenitev za državni proračun". Prepričan je, da glasovanje ne bo vplivalo na razmere v koaliciji.
Po Šturmovo je bilo ob napovedi ene koalicijske stranke, da zakona ne bo podprla, vedno vprašljivo, ali bodo dosegli potrebno večino v DZ. Šturm ne ve, zakaj se je sedem poslancev koalicije vzdržalo glasovanja. Dodaja pa, "da so to povzročili dejansko najprej državni svet, potem pa seveda vse stranke opozicije in tudi DeSUS, ki so izrazito nasprotovali sprejemu tega zakona". Prav tako minister ni mogel odgovoriti, ali je med razlogi za takšno glasovanje bojazen pred morebitnim referendumom.
