Zalar: Mandata nisem vrnil zaradi sklepa sodnega sveta

Dejal je, da je sodniški mandat vrnil zato, ker se je v stranki bolj angažiral, kot je sprva menil, ker je ustanovil zasebno gospodarsko družbo in še zaradi drugih funkcij, ki jih opravlja. Zalar meni, da je sodni svet s sklepom ciljal tudi nanj. Po mnenju Zalarja je sodni svet s sklepom ciljal tudi nanj, vendar so s tem "s topovi streljali na komarja". Kot je še pojasnil, je v komentarju 133. člena ustave zapisano, da je sodnik lahko član politične stranke in da je temu namenjen institut mirovanja sodniške funkcije. V zakonu o sodniški službi pa piše, da je sodnik lahko izvoljen za poslanca, torej lahko tudi kandidira za poslanca, kar pa je politična funkcija, je pojasnil Zalar. Kot je še spomnil Zalar, je sodni svet lansko leto na vprašanje, ali lahko sodnik, ki kandidira za ministra, ostane sodnik, sprejel sklep, da lahko. Zalar pravi, da je institut mirovanja sodniškega mandata, namenjen temu, da se sodnik po prenehanju opravljanja neke politične funkcije lahko vrne na sodišče.

Zalar je takšne sklepe pričakoval

Kot je še pojasnil, je mandat vrnil 20. marca, sklepi sodnega sveta pa so bili objavljeni šele v torek. Tako ni mogel vedeti, kakšni bodo. Je pa takšne sklepe zaradi intervjuja predsednika vrhovnega sodišča Franca Testena v reviji Mag pričakoval.

Sodni svet je namreč 20. marca sprejel sklep, da sodnik, tudi kadar mu sodniška funkcija miruje, ne sme sprejeti oziroma izvrševati tistih dejavnosti, ki so nezdružljive z javnim zaupanjem v sodnikovo neodvisnost. To bi moralo še "posebej veljati za sodnikovo politično vzdržnost".

Sodnik naj bo "politično vzdržen" V sklepu sodnega sveta, ki je bil soglasno sprejet na seji 20. marca, so poudarili, da je poleg dejanske nepristranskosti potrebno z enako mero ali pa še bolj varovati videz sodnikove nepristranskosti. "To pa pomeni, da je v vsaki konkretni situaciji potrebno razmišljati in ocenjevati, ali bi lahko neko ravnanje sodnika vzbudilo dvom v njegovo neodvisnost in nepristranskost," so še zapisali.

V sklepu so tudi izpostavili, da bi moralo to še "posebej veljati za sodnikovo politično vzdržnost, ki pa ni podana, če sodnik nastopa v prid določene politične stranke".