Sreda, 27. 11. 2024, 20.22
3 ure, 53 minut
Zdravstvene fakultete se zavzemajo za štiriletni študijski program zdravstvene nege na prvi stopnji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,18
Ob prehodu s fakultet v delovno okolje pa v bolnišnicah opažajo, da je teoretično znanje študentov zelo visoko, ne znajo pa ga povezati s prakso, zato niso gotovi vase in se ne počutijo varne, je povedala pomočnica direktorice za zdravstveno nego v SB Novo mesto Nataša Piletič.
Predstavnice zdravstvenih fakultet so na današnji okrogli mizi poudarile, da bi morali visokošolski strokovni študijski program zdravstvene nege na prvi stopnji podaljšati s treh na štiri leta. Opozarjajo, da so študenti glede na številne vsebine, ki jih je treba vključiti v program, preveč obremenjeni.
Dekanja Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru Mateja Lorber je dejala, da študenti skoraj tri četrtine študijskega leta na fakulteti preživijo po ves dan, ob tem pa opravljajo tudi dodatne naloge, pripravljajo projekte in klinične vaje. "S štiriletnim študijem bi jih zagotovo po eni strani razbremenili dnevnih obveznosti, hkrati pa bi lahko na marsikaterem področju nekoliko poglobili vsebine," je prepričana.
Štiriletni študijski program pa bi po njenih besedah dolgoročno privedel k temu, da bi se študenti lahko bolj posvetili študiju, se bolje pripravili na izpite, znanje pa bi ohranili dlje, saj je zdaj, "ko so izpiti en za drugim, učenje kratkotrajnejše, pomnjenje pa krajše".
Fleksibilnost pred varno službo
Lorber je opozorila, da so vrednote in prioritete današnjih študentov drugačne, kot so bile nekoč. Danes so to več prostega časa, lažje usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja ter manj ur, preživetih v službi. "Služba za nedoločen čas jim ne pomeni toliko, ker imajo veliko možnosti menjave služb, pomembnejša je fleksibilnost," je naštela.
Tudi na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani ugotavljajo, da so obremenitve študentov prevelike, je povedala predstojnica oddelka za zdravstveno nego Manca Pajnič. V kliničnih okoljih pa opažajo, da medicinske sestre delajo veliko, a se njihovo delo nikjer ne beleži. Ministrstvo za zdravje je zato pozvala, naj pripravijo program, ki bi beležil delo medicinskih sester.
Letos le povečali število vpisnih mest
V. d. generalnega direktorja direktorata za visoko šolstvo Urban Kodrič je dejal, da prihajajo v zanimivo situacijo, ko po eni strani želijo študente čim prej spraviti na trg dela, saj kadra primanjkuje, po drugi strani pa govorijo o družbi znanja, ki predvideva nad 50 odstotkov diplomiranih oseb. Ob tem je dodal, da ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije nima vpliva na študijske programe, edini vpliv, ki ga ima, je na razpisana vpisna mesta, ki so jih za to šolsko leto povečali.
Lucija Rojko z ministrstva za zdravje pa je dejala, da "ministrstvo v osnovi ni proti prehodu na štiriletni študijski program, je pa res, da je treba jasno definirati dodatne kompetence, ki naj bi jih medicinska sestra v okviru tega pridobila". Med dodatnimi kompetencami pa je naštela krepitev primarne ravni zdravstvenega varstva, promocije zdravja in delo z digitalnimi tehnologijami.
Teorije dovolj, praksa šibkejša
Ob prehodu s fakultet v delovno okolje pa v bolnišnicah opažajo, da je teoretično znanje študentov zelo visoko, ne znajo pa ga povezati s prakso, zato niso gotovi vase in se ne počutijo varne, je povedala pomočnica direktorice za zdravstveno nego v SB Novo mesto Nataša Piletič. Poudarila je, da je zakon o zdravstveni negi nujno potreben, saj bi opredelil pojme in zaposlenim dal ustrezno odgovornost.
Brigita Skela Savič s Fakultete za zdravstvo Angele Boškin pa je povedala, da zaposleni iz poklicev v zdravstveni negi odhajajo zaradi treh dejavnikov in med njimi ni plače. Ključni dejavnik je obremenitev, ki vodi v izgorelost, in sicer čustveno izgorelost in depersonalizacijo. "Pri medicinskih sestrah to pomeni, da nimajo avtonomije dela, so nenehno v hierarhičnih odnosih, da se jim vseskozi sporoča, da nečesa ne morejo delati, ker zakon o zdravstveni dejavnosti določa, da je nosilec zdravnik," je opozorila.
Drugi dejavnik odhodov je neurejeno vodenje zdravstvenih ustanov, tretji pa t. i. status medicinske sestre, kar pomeni njihova veljava v bolnišnici in priznanje za delo, ki ga opravijo. Ob tem je poudarila, da poimenovanje diplomirana medicinska sestra ni primerno, saj to ni študij medicine, ampak zdravstvene nege in ved, s katerimi je medicina povezana.
Avtonomno delo na številnih področjih
"Medicinske sestre so samostojne strokovnjakinje na področju primarne ravni družinske medicine, ginekologije, pediatrije, samostojno vodijo paciente, ki so preboleli raka, izvajajo nadaljnje preglede. Skratka, nove vloge zdravstvenih delavcev so tiste, ki bodo pritegnile v študij zdravstvene nege," je dodala Skela Savič.
Okroglo mizo je v okviru posveta Prihodnost izobraževanja v zdravstveni negi v Sloveniji danes organizirala Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.
