nesreča
Sreda, 20. 3. 2024, 10.18
8 mesecev, 2 tedna
Znano je, zakaj je letalo leta 2022 pristalo na gorenjski avtocesti #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,97
Preiskava letalske nesreče, ko je avgusta 2022 manjše letalo zasilno pristalo na gorenjski avtocesti, je po poročanju Dnevnika pokazala, da je motor odpovedal zaradi pomanjkanja goriva. Zaradi delno opravljenega predpoletnega pregleda letala in nepravilnega delovanja kazalcev na prikazovalniku je pilot zmotno mislil, da sta oba rezervoarja polna.
Na gorenjski avtocesti med predorom Ljubno in priključkom Brezje v smeri proti Jesenicam je 5. avgusta 2022 zasilno pristalo manjše dvosedežno motorno letalo, ki je med pristajanjem zadelo v brežino in se prevrnilo. Poškodovanih ni bilo, pilot in potnik sta se iz letala rešila sama, kot po čudežu pa letalo kljub zgoščenemu prometu ni trčilo v nobeno vozilo.
Popolna odpoved
V končnem poročilu o preiskavi je glavni preiskovalec letalskih nesreč Toni Stojčevski zabeležil, da je bil posredni vzrok nesreče "popolna odpoved delovanja motorja v zraku zaradi delno opravljenega pregleda razpoložljivega goriva v pripravi na let" oziroma, da mu je zmanjkalo goriva, poročilo o nesreči povzema današnji Dnevnik.
Pristanek v sili uspešen, ne pa tudi priprava in pregled za let
Dvosedežno letalo je bilo zaradi generalne obnove motorja in rednega vzdrževalnega pregleda v Lescah parkirano že skoraj leto dni, tistega dne pa je 40-letni pilot z njim želel poleteti do matične baze v Gradcu. Po vzletu je opravil šolski krog, nato pa poletel, kaže analiza preiskave. Na višini 975 metrov je motor nenadoma nehal delati, pilot je kontrolorju sporočil, da se zaradi težav vračajo na letališče. A je kaj hitro ocenil, da to ne bo šlo, ter napovedal pristanek na avtocesti, piše časnik.
Glede na okoliščine je bila odločitev pravilna. "Pristanek v sili je pilot v cilju preprečitve človeških žrtev, poškodb in nastanka večje gmotne škode izvedel uspešno," piše v poročilu. V njem je tudi zabeleženo, da je bil pilot, iranski državljan, s skoraj 4.433 urami v zraku izkušen, a da je v letu pred nesrečo pilotiral manj kot pet ur in pol, v zadnjem mesecu pred njo pa le 40 minut.
Pilot je pred prevzemom letala v Lescah opravil pripravo, delno pa tudi predpoletni pregled. Količino goriva v krilnih rezervoarjih je preveril na instrumentu v pilotski kabini, ne pa tudi s pomočjo merilne palčke, kot predpisuje operativni priročnik proizvajalca. Ker sta kazalca instrumenta kazala "full", je predvideval, da je v vsakem rezervoarju po 50 litrov goriva. Motil se je, saj je prikazovalnik goriva napačno deloval, ker je bil ozemljitveni kontakt razrahljan. Po oceni komisije je v levem rezervoarju po končanem testiranju letala dan pred dogodkom ostalo le kakih devet litrov goriva. Nepravilno delovanje kazalcev tudi ni bilo zabeleženo v knjižici letala, piše Dnevnik.
Pomanjkljiva komunikacija
Komisija ocenila še, da je bila komunikacija med lastnikom letala, posadko in predstavnikom vzdrževalne organizacije v času predaje letala pomanjkljiva. Po njihovem mnenju bi bilo po testnem letu pričakovati, da bi nekdo od vzdrževalcev ob izročitvi letala posadko obvestil o podrobnostih testnega leta, ki vključuje tudi informacije o preostali količini goriva v rezervoarjih, še dodaja Dnevnik.
