Znoj: Bolezen modrikastega jezika v Sloveniji ni uradno potrjena

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin za ohranitev statusa Slovenije kot države, uradno proste te bolezni, redno izvaja monitoring stanja z vzorčenjem dovzetnih živali, ki niso bile cepljene.

Živali znakov bolezni niso imele

Pri rednem vzorčenju kontrolnih živali se je na območju Celja in Slovenj Gradca pojavil sum na prisotnost te bolezni. Živali niso imele znakov bolezni, so pa pri njih ugotovili prisotnost protiteles, vzorce pa so poslali še v potrditev v referenčni laboratorij EU, je v torek sporočila uprava.

To je danes potrdila tudi Znoj, ki je pojasnila, da so o sumu bolezni v ponedeljek obvestili tudi Evropsko komisijo. "Sklicano je bilo tudi državno središče za nadzor bolezni, ki se je seznanilo s situacijo. Končna odločitev je bila, da se za uradno potrditev bolezni vzorce pošlje v evropski referenčni laboratorij," je dejala v izjavi za medije v Ljubljani.

Potrditev bolezni prinaša neposredne gospodarske posledice za kmetijstvo 

Kot je pojasnila Znoj, prisotnost protiteles pri serološkem vzorčenju še ne pomeni, da je bolezen prisotna. Potrebno je novo vzorčenje in potrditev prisotnosti bolezni, pri čemer se vzorci pošljejo v evropski referenčni laboratorij, s čimer je po navedbah Znoj soglašal tudi nacionalni referenčni laboratorij.

Za ta korak so se po navedbah Znoj odločili, ker ima Slovenija kot ena redkih držav v EU še status države, proste te bolezni. "Ko bo bolezen potrjena, bomo status izgubili, kar prinaša neposredne gospodarske posledice tudi za kmetijstvo in vpliv na premike živali tako v Sloveniji kot zunaj nje," je pojasnila.

Pri uradni potrditvi je po njenih navedbah pomemben tudi epidemiološki pregled oziroma pregled stanja, pri katerem se ugotovi, ali so bile živali predhodno cepljene ter ali izvirajo iz Slovenije oz. so bile pripeljane od zunaj.

Znoj je poudarila, da je poleg potrditve bolezni pomembno tudi določiti sev te bolezni. "Trenutno poznamo 24 različnih sevov, v Evropi pa krožita predvsem seva tri in štiri. Klinična slika je pri sevu štiri blažja," je dejala. Ob tem je napovedala, da bodo ustrezne ukrepe sprejeli po prejemu uradne potrditve.

Bolezen se prenaša s krvosesno mušico 

Eden od preventivnih ukrepov je tudi cepljenje živali, pri čemer se cepivo za seva tri in štiri razlikuje. Cepljenje sicer ni obvezno in predstavlja strošek rejcev, je dejala Znoj.

Bolezen modrikastega jezika je po njenih besedah vektorska bolezen, ki se prenaša z vektorjem oz. krvosesno mušico. "Trenutno imamo obdobje, v katerem vektor ni prisoten, zato ne moremo govoriti o izbruhu bolezni, ampak samo o njenem pojavu. Ker ni vektorjev, tudi ni tveganja za kroženje bolezni," je dejala.

Čadonič Špelič kritična do delovanja uprave

Že pred tem je bila v današnji izjavi za medije poslanka NSi ter predsednica odbora DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Vida Čadonič Špelič kritična do uprave za varno hrano, ki ji je očitala zapoznelo obveščanje o prisotnosti bolezni modrikastega jezika pri govedu v Sloveniji.

"Uprava bi morala sproti poročati v zvezi z varnostjo hrane," je poudarila Čadonič Špelič. Kritična je bila, da je javnost o bolezni modrikastega jezika izvedela iz medijev. "Taka uprava ne ščiti niti slovenskega potrošnika niti slovenskega kmeta," je dejala. Ker gre za nevarno bolezen, ki je izrazito nalezljiva, bi morala uprava po njenih besedah ob sumu sklicati državno središče za nadzor bolezni.

Upravi je očitala tudi, da je potrjen izvid prekvalificirala v sum. Nedopustno pa se ji zdi tudi čakanje na potrditev referenčnega laboratorija EU, ki lahko po njenih navedbah traja tudi do 14 dni. "Mi imamo na nacionalnem veterinarskem inštitutu pooblaščen laboratorij tudi za to diagnostiko," je še dejala Čadonič Špelič.

Znoj je trditve, da bi uprava prirejala dejstva, zavrnila. "Protokol v primeru potrditve te bolezni je predpisan in mi se ga držimo," je poudarila.

Novice Po devetih letih se je v Slovenijo vrnila ta bolezen