Zorko odstopljen, Delo vrača udarec z Jožetom P. Damijanom

Kolektor Stojana Petriča je pomemben ponudnik na področju gradbeništva, neuradno je zadnja leta veljal za favorita za milijardni posel gradnje drugega tira, o čemer bi moral odločati Zorko, a se to zaradi zapletov še ni zgodilo. V Kolektorju pa so bili slabe volje tudi, ker jim kljub pritožbam ni uspelo dobiti posla vrtanja druge cevi predora Karavanke. Kam politično spada Petrič, kaže podatek, da je član programskega sveta Foruma 21 Milana Kučana. 

Pri drugem tiru se je zadnja leta najbolj zapletlo zaradi nepravilnosti v referendumski kampanji, zaradi česar je vrhovno sodišče razveljavilo referendum o tem projektu in zahtevalo ponovitev. To je močno zamaknilo začetek gradnje. Razveljavitev referenduma zaradi goljufanja je bila razlog, da je leta 2018 odstopil predsednik vlade Miro Cerar, ki se mu je sicer tudi brez tega že iztekal mandat.

Sodišče je referendum razveljavilo, ker si je vlada Mira Cerarja za kampanjo za drugi tir iz državnih rezerv dodelila sto tisoč evrov. Nasprotniki projekta niso imeli enakih možnosti. Ustavno sodišče je že prej razveljavilo člen zakona, ki je bil uzakonjen v času vlade Boruta Pahorja in takšno nepošteno ravnanje v času kampanje vladi omogočal.

S projektom drugega tira so bile velike težave. Na fotografiji je znamenita preplačana maketa drugega tira, zaradi katere je iz vlade Marjana Šarca moral odstopiti Jure Leben.

Foto: STA ,

O tem, da se opozicijske stranke za prevzem oblasti pogovarjajo tudi z Jožetom P. Damijanom, smo v preteklosti že poročali, a so pozneje nekoliko obupali in je obveljalo, da bodo poskusili s političnim šefom vlade, torej takšnim, ki je mandat dobil na volitvah. Mandata na volitvah ni dobil nihče od voditeljev opozicijskih strank. Najuspešnejši od teh strank, LMŠ in SD, je celo v seštevku volilo manj volivcev kot SDS Janeza Janše.

A tudi pri političnem mandatarju se je zapletlo, ker so v SD vztrajali, da Šarec, ker je januarja odstopil kot šef vlade, ni več primeren, in ponujali Tanjo Fajon. Šarec pa je obratno trdil, da odstop s tem ni povezan in da položaj pripada tistemu, ki je bil na volitvah uspešnejši, za LMŠ pa je glasovalo več volivcev kot za SD. Fajonova SD ni vodila na volitve, v tistem času jo je vodil Dejan Židan, Fajonova pa kot podpredsednica po odstopu zdaj kandidira za vodenje SD in bo konec tedna najverjetneje tudi izvoljena za naslednico Židana.

Ekonomist Jože P. Damijan, ki je bil kratek čas že minister v prvi vladi Janeza Janše, a je naglo odstopil, je, kot kaže, kompromis, ki razrešuje konflikt med LMŠ in SD o primatu. Nekoč je Damijan veljal za člana skupine mladih liberalnih ekonomistov, a se je v zadnjem desetletju pomaknil krepko na levo, zadnje čase je veljalo, da je še najbolj blizu Levici Luke Mesca, kar lahko, ko bodo iz opozicije poskušali pridobiti glasove zanj, povzroči nekaj težav.

Damijan je znan tudi po tem, da je v preteklosti najel posojilo v švicarskih frankih.

V Delu pišejo, da je opozicijo ob Damijanu povezalo dogovarjanje v vladi, da bi parlamentu predlagali zakon, s katerim bi združili delovanje več nadzornih agencij v dve. Ta reforma bi opozicijske stranke prizadela, če bi bile posledica kadrovske spremembe, saj so bili vsi šefi nadzornih agencij imenovani v času njihovega vladanja in imajo tam danes velik vpliv.

Možnosti za prevzem oblasti z Damijanom bi LMŠ, SD, Levica in SAB imele šele, če za to pridobijo še poslance, ki so v vladni koaliciji. Same imajo namreč le 39 poslancev, za prevzem vlade z izvolitvijo novega mandatarja in njegovih ministrov jih potrebujejo še najmanj sedem.