Spotkast
Torek, 12. 11. 2024, 13.40
1 dan, 16 ur
Spotkast: kako se pripraviti na izzive, ki jih prinaša nov omrežninski akt?
Koliko bomo po novem plačevali za elektriko? #Spotkast
Slovenski energetski trg se sooča s pomembnimi spremembami, ki vplivajo na stroške in navade porabnikov. Nova ureditev omrežnine, ki je začela veljati 1. oktobra, uvaja obračun po dejanski porabi omrežja, pri čemer želi spodbuditi porabo elektrike v manj obremenjenih obdobjih. Nov omrežninski akt povečuje število časovnih blokov z dveh na pet in hkrati uvaja dve sezoni glede na čas v letu. Novembra smo prešli v višjo, ki bo trajala do vključno februarja. Medtem ko bo strošek v nižji sezoni nekoliko nižji, lahko v visoki sezoni pričakujemo višje zneske. Kako visoke in kako bodo spremembe vplivale na gospodinjstva, zlasti tista z večjimi porabniki, kot so toplotne črpalke in sončne elektrarne, sta med drugim na konkretnih primerih razložila sogovornika v Spotkastu, strokovnjaka s področja energetike Danijel Vuk in Matic Slatinek iz podjetja Termo Shop.
V zadnjem letu je manj zanimanja za samooskrbo
V preteklih letih smo bili priča izjemnemu zanimanju Slovencev za zelene tehnologije, kot so sončne elektrarne in toplotne črpalke. To niti ni presenetljivo, saj so gospodinjstvom prinašala velike prihranke – s toplotno črpalko so prihranili kar do 70 odstotkov pri električni energiji, v kombinaciji s sončno elektrarno so bila gospodinjstva praktično samooskrbna. Nova omrežninska uredba tudi zanje spreminja pravila igre.
Danijel Vuk, direktor podjetja Termo Shop, razlog za upad zanimanja za samooskrbo vidi predvsem v vseh spremembah, ki so nas doletele. "Lani smo priklopili okrog 400 megavatov novih proizvodnih virov iz sončnih elektrarn. Letos v prvih osmih mesecih samo okoli 170," pove. Ocenjuje, da se bo ta trend zdaj, ko so spet na voljo subvencije, obrnil.
Še več, po besedah strokovnjakov bo večina novih lastnikov sončnih elektrarn verjetno dodala tudi hranilnik.
Preverite svoje dejanske porabniške navade in si s pomočjo energetskega kalkulatorja izračunajte letni strošek za električno energijo. Saj, kot povesta strokovnjaka: "Zavedanje lastnih navad in optimizacija porabe sta ključna za zmanjšanje vpliva novega omrežninskega akta na gospodinjstvo."
Praktični primeri kažejo, da lahko gospodinjstva s premišljeno investicijo v energetske naprave in optimizacijo porabniških navad bistveno zmanjšajo vpliv novih cen in celo prihranijo.
Z uvedbo novih tarif se je povečalo zanimanje za dinamične cene
Gospodinjstva, ki se odločijo za dinamične cene, lahko prihranijo od 30 do 40 odstotkov, če so pripravljena na bolj aktiven pristop k spremljanju porabe. Kot pojasni Vuk, "bodo cene v prihodnosti še rasle".
Prva položnica po novem sistemu
Oktobrske položnice so prve, ki so obračunane po novem sistemu. Čeprav se večje spremembe stroškov oktobra ne pričakuje, bodo gospodinjstva že novembra, ko se začne višja sezona, verjetno opazila povišanje stroškov. Vuk in Slatinek bosta pojasnila, kako obračunska moč posameznega gospodinjstva vpliva na stroške in kako se je smiselno pripraviti na te spremembe.
Kako bo nova omrežnina dejansko vplivala na slovenska gospodinjstva?
Sogovornika sta med drugim predstavila konkretne primere gospodinjstev pred novo omrežninsko odredbo in po njej. Spremembe v načinu obračunavanja prinašajo različne izzive in priložnosti, zlasti za gospodinjstva z večjimi porabniki, kot so sončne elektrarne in toplotne črpalke. Spodaj preverite, kaj te spremembe v praksi pomenijo za različna gospodinjstva. Razumljivo razlago primerjave stroškov pa boste slišali v Spotkastu.
Primer gospodinjstva s toplotno črpalko kaže, da bo gospodinjstvo kljub sezonskim spremembam deležno letnih prihrankov.
Gospodinjstvo s toplotno črpalko z močjo osem kilovatov, ki ogreva hišo, veliko 160 kvadratnih metrov, letno porabi 9.385 kilovatnih ur. Po starem sistemu je gospodinjstvo plačalo skupno 1.743,92 evra za električno energijo, po novem sistemu bo letni strošek znašal 1.680,78 evra.
Primer gospodinjstva s sončno elektrarno in hranilnikom električne energije je po novem sistemu v ugodnejšem položaju, saj hranilniki omogočajo shranjevanje viška energije, ki jo gospodinjstvo uporabi v času višjih cen. Strokovnjaka iz podjetja Termo Shop ocenjujeta, da se lahko gospodinjstva s sončnimi elektrarnami in hranilniki dolgoročno izognejo povišanim stroškom omrežnine.
Pri letni porabi 14 tisoč kilovatnih ur in letnem strošku 2.660 evrov naložba v sončno elektrarno in hranilnik omogoča, da uporabnik iz omrežja kupi manj energije, kot bi jo brez hranilnika. Namesto 222 evrov mesečno plača 71 evrov. "Torej se naložba v hranilnik zagotovo izplača," je prepričan Slatinek.
ENERGETSKI KALKULATOR
Energetska prihodnost: kaj sledi?
Ob tem, ko se trg sooča z višanjem cen energije, strokovnjaka poudarjata pomen informiranosti. Vuk glede prihodnjih cen električne energije ni optimističen. Naložbe v obnovljive vire energije in prilagoditev omrežja bodo neizogibno povišale stroške. Cene električne energije bodo še višje.
Praktični primeri kažejo, da lahko gospodinjstva s premišljeno naložbo v energetske naprave in optimizacijo porabniških navad bistveno zmanjšajo vpliv nove omrežnine in celo prihranijo. Vsako gospodinjstvo si lahko preračuna potencialne prihranke in primernost naložbe. "Verjamem, da lahko pri izkušenem in dobrem ponudniku celovitih energetskih rešitev vsak dobi ponudbo za smiselno rešitev," sklene Vuk.
