Spotkast
Ponedeljek, 18. 11. 2024, 22.26
3 dni, 21 ur
Spotkast z Igorjem Harbom
Zoran Predin: Morda je Janša naredil kaj za to, da me niso preganjali #Spotkast
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,04
Zoran Predin je znan pod mnogimi vzdevki: Tretji človek, Taki, kot jih ne delajo več, in seveda Praslovan. To je tudi naslov dokumentarnega filma o njem, ki je dan pred snemanjem tega Spotkasta na Festivalu slovenskega filma prejel vesno za najboljši celovečerni film po izboru občinstva. Dolga glasbena kariera, začetki s skupino Lačni Franz, soočenje s pankerji in udbaši, kako preživeti medijske linče in pa solzna premiera Praslovana pred slovenskim občinstvom so bile le nekatere teme, ki jih je Zoran Predin načel v pogovoru za Spotkast.
Praslovan prihaja v kinodvorane šele spomladi, a je film že dodobra navdušil javnost na razprodanih festivalskih predpremierah v Sarajevu, Beogradu in Portorožu.
"V Sarajevu je po eni uri projekcije začelo deževati in potem je organizator prosil gledalce, naj se sprehodijo pol ure proč do dvorane, kjer se bo projekcija nadaljevala. Jaz sem že mislil, da bodo šli ljudje domov, ampak so vsi prišli tja – in še nekaj se jih je pridružilo, tako da smo imeli čustvene aplavze in vzklike občinstva. Nekaj podobnega, le brez dežja, se je ponovilo v Beogradu, a z režiserjem Slobodanom Maksimovićem sva imela pred slovensko premiero vseeno tremo. Vendar pa so se vsi tisti predsodki o slovenski zadržanosti hitro izkazali za napačne, ker smo imeli daleč najlepši sprejem doma, saj je moral Slobodan občinstvo prositi, naj neha ploskati, ker nama je bilo nerodno."
Film Praslovan je na Festivalu slovenskega filma prejel vesno za najboljši celovečerni film po izboru občinstva.
"Promašeni slučaj"
Osemdeseta so bila zelo nenavadna leta za modo in s tem se strinja tudi Zoran Predin. Še več, priznava, da kot Lačni Franz niso naredili prav veliko za to. "Skupina Lačni Franz je slovela po tem, da ni imela imidža in se tudi nismo oblačili posebej rockersko. Moja usnjena jakna, ki sem jo kupil od enega gospoda, ki je delal na pošti, je bila še najbolj rockerska."
No, če niso bili rockerji, kaj pa bi lahko bil njihov imidž? "Zdi se mi, da smo bili videti predvsem bedasto v nekih Rašicinih puloverjih – vizualni del nam je bil popolnoma tuj, vseeno nam je bilo, če imamo gumijaste škornje, teniske ali japonke. Za managerje smo bili, kot se je temu reklo, 'promašeni slučaj' … Ko danes gledam stare fotografije, mi je hecno, da smo se vedno grše oblačili, bolj ko smo bili popularni. Seveda vseh pet, vsak na svoj način," zaključi Zoran Predin.
"Skupina Lačni Franz je slovela po tem, da ni imela imidža," pravi Zoran Predin.
Oboževalci madžarskega skladatelja
V svinčenih časih socializma so bili postopki za organizacijo koncertov precej bolj togi in birokratski kot dandanes. "Dva meseca pred načrtovanim koncertom si moral poslati besedila na postajo ljudske milice, ki je bila zadolžena za prizorišče. Potem je to prebral komandir in se odločil, ali dovolijo koncert ali ne," razloži Zoran Predin. Seveda se je lahko hitro zataknilo.
"Pri nas je bil prvi problem že pri imenu skupine – 'lačni', ker v Jugoslaviji naj ne bi bilo lačnih. Smo rekli, da smo lačni muzike, kar so nato sprejeli, a so se hitro obregnili še ob drugi del imena, Franz. To je vendar nemško ime in rekli so, da je že general Maister nagnal 'Franze' iz Maribora, nato pa še partizani. Tako smo prišli do domislice, da smo oboževalci madžarskega skladatelja Franza Lizsta," pove Zoran Predin. In to jih je utišalo.
"Če te je pank publika popljuvala, je bila to pohvala."
Morda jih je rešil Janez Janša
Enega najbolj neljubih dogodkov v glasbeni karieri so Lačni Franz doživeli na koncertu po kongresu ZSMS v Novem mestu, kjer so imeli težave tako v političnem smislu, kot tudi higienskem. Kot razloži Zoran Predin: "Pod odrom so se zbrali pankerji in začeli pljuvati po nas." A ne, ker jih ne bi marali, temveč prav obratno.
"Pljuvanje je bila demistifikacija zvezdništva, in če te je pank občinstvo popljuvalo, je bila to pohvala. Dobiti pljunek v čelo, nos, oči, pa je ena druga zadeva. Umaknil sem se za bobnarja, popljuvan po obrazu, šlo mi je na bruhanje in potem je mimo zaplapolala jugoslovanska zastava. Ujel sem jo in se obrisal, potem pa nadaljeval s koncertom. Ko sem končal, sta me obstopila dva agenta, da me prijavita, ker sem oskrunil simbol SFRJ. Sem jima rekel, fanta, če bi v vaju kdo pljunil, bi se vidva tudi obrisala. Vseeno sta me prijavila, ampak k sreči ni šlo naprej." Kot razloži Predin, je morda imel skrivnega zaveznika: "Ne vem, ampak takrat je bil Janša na visokem položaju med mladimi komunisti in morda je on naredil kaj za to, da me niso preganjali."
Skozi dolgo kariero se je Zoran Predin večkrat znašel v nemilosti ne zgolj oblasti, temveč tudi medijev in javnosti.
Medijski linči
Zoran Predin se je skozi dolgo kariero večkrat znašel v nemilosti ne zgolj oblasti, temveč tudi medijev in javnosti. Najbolj zloglasen je seveda tisti, ki je sledil njegovemu napadu na košarkaškega sodnika na tekmi, vendar to ni bilo prvič.
"Prvi medijski linč sem doživel, ko sem posnel pesem Počiva jezero v tihoti. Takrat so prišla prva grozilna pisma, grožnje otrokom, družini in moram priznati, da mi ni bilo vseeno." Kasneje so sledili še drugi linči, ko je zagovarjal standarde popularne glasbe v televizijskem soočenju, pa ko se je pridružil Forumu 21, vendar mu je vse uspelo preživeti in vztrajati pri svojem ustvarjanju.
