Ponedeljek, 14. 4. 2025, 20.15
20 ur, 1 minuta
Trump napovedal: Uvedel bom carine na uvoz zdravil
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,65
Trumpove izjave so ponovno sprožile velika nihanja na newyorških borzah. Delnice farmacevtskih podjetij so začele padati, delnice avtomobilskih pa rasti.
Ameriški predsednik Donald Trump je danes v Beli hiši zagotovil, da bo uvedel carine na uvoz zdravil v ZDA, saj da bo s tem rešil problem selitev proizvodnje ameriških farmacevtskih podjetij v tujino. Obenem je namignil, da bo morda uvedel določene izjeme pri carinah na uvoz avtomobilov in delov.
20.12 Trump napovedal uvedbo carin na uvoz zdravil
18.00 EU tudi uradno preložila uvedbo protiukrepov na ameriške carine
15.31 Opec zaradi carin znižal napoved povpraševanja po nafti
11.46 Singapur zaradi trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko znižal napoved rasti
10.00 Ši na obisku v Vietnamu posvaril pred protekcionizmom
9.56 Kitajska pred zaostritvijo trgovinskega spora s krepko rastjo izvoza
7.15 Trump napovedal carine na polprevodnike
20.12 Trump napovedal uvedbo carin na uvoz zdravil
Ameriški predsednik Donald Trump je danes v Beli hiši zagotovil, da bo uvedel carine na uvoz zdravil v ZDA, saj da bo s tem rešil problem selitev proizvodnje ameriških farmacevtskih podjetij v tujino. Obenem je namignil, da bo morda uvedel določene izjeme pri carinah na uvoz avtomobilov in delov.
Trumpove izjave so ponovno sprožile velika nihanja na newyorških borzah. Delnice farmacevtskih podjetij so začele padati, delnice avtomobilskih pa rasti.
"Ne proizvajamo več svojih zdravil. Podjetja so na Irskem in drugje, na primer na Kitajskem. Vse, kar moram storiti, so carine. In večje ko bodo, hitreje se bodo selili k nam," je dejal ameriški predsednik.
Trump zdravil ni vključil v svoj sveženj vzajemnih carin, zdravstveni strokovnjaki pa so prepričani, da bodo poslabšale javno zdravje, ker bodo že tako draga zdravila v ZDA postala še dražja.
Glede carin na uvoz avtomobilov in delov pa je dejal, da razmišlja o izjemah, da ameriškim avtomobilskim podjetjem pomaga pri prehodu. "Preusmerjajo se z delov, ki so jih izdelovali v Kanadi, Mehiki in drugje. Potrebujejo nekaj časa, da jih bomo izdelovali pri nas," je dejal. Delnice General Motorsa so se nemudoma podražile za več kot tri odstotke.
"Sem zelo prilagodljiva oseba. Ne spreminjam stališč, ampak sem prilagodljiv. Govoril sem s Timom Cookom (z izvršnim direktorjem Appla, op. a.), ki sem mu pred kratkim pomagal. Nočem nikomur škodovati," je Trump odgovoril na vprašanje o izjemah pri carinah na uvoz elektronike, ki jih je v nedeljo sicer na družbenem omrežju Truth Social zanikal. Kot je zagotovil, bodo carine na pametne telefone in drugo elektroniko del carin na uvoz čipov, ki jih bo naznanil v prihodnje.
18.00 EU tudi uradno preložila uvedbo protiukrepov na ameriške carine
Evropska unija je tudi uradno preložila uvedbo protiukrepov v odziv na ameriške carine na uvoz jekla in aluminija, ki bi se morali začeti izvajati v torek, so danes sporočili iz Bruslja. Kot so pojasnili, želijo s tem zagotoviti "čas in prostor" za pogajanja z ZDA. Odlog bo veljal do 90 dni.
V okviru prizadevanj EU za omilitev ameriških trgovinskih ukrepov se bo evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič danes v Washingtonu sestal s predstavniki ameriške administracije, so dodali v Evropski komisiji.
Preložitev uvedbe protiukrepov so napovedali že v četrtek. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je takrat poudarila, da želijo dati priložnost pogajanjem. Če ta ne bodo prinesla rezultatov, bodo po njenih besedah začeli izvajati protiukrepe.
V Bruslju so ob tem napovedali, da nameravajo premor izkoristiti tudi za razmislek in analizo ter pogovore z državami članicami in predstavniki gospodarstva, da bi pripravili čim boljšo in kar se da usklajeno strategijo za zaščito potrošnikov, podjetij in članic EU. Nadaljevali bodo tudi pripravo protiukrepov v odziv na druge ameriške carine.
Zanje so se odločili po posvetovanju s članicami EU. Te so prejšnji teden podprle uvedbo protiukrepov v odziv na 25-odstotne dodatne carine na uvoz jekla in aluminija v ZDA, ki so začele veljati sredi marca. Prvi carinski protiukrepi v višini do 25 odstotkov, ki skupno zadevajo ameriško blago v vrednosti okoli 20 milijard evrov, bi se morali začeti uporabljati v torek, večina preostalih pa sredi maja.
Za premor so se v Bruslju odločili, potem ko se je ameriški predsednik Donald Trump v sredo odločil, da za 60 držav in EU – z izjemo Kitajske – za 90 dni zamrzne dvig carin. Za uvoz iz EU bi ta ukrep dodatno carinsko stopnjo dvignil na 20 odstotkov.
Dodatne carine na uvoz jekla in aluminija ter tudi 25-odstotne dodatne carine na uvoz avtomobilov v ZDA sicer ostajajo v veljavi. Prav tako v času 90-dnevne zamrznitve za praktično vse države sveta veljajo desetodstotne dodatne carine.
15.31 Opec zaradi carin znižal napoved povpraševanja po nafti
Organizacija držav izvoznic nafte (Opec) je zaradi mogočih negativnih posledic agresivne carinske politike ZDA za svetovno gospodarstvo znižala napoved rasti povpraševanja po surovi nafti. V letih 2025 in 2026 bo povpraševanje za po približno sto tisoč sodov dnevno manjše od dosedanjih napovedi.
V letih 2025 in 2026 se bo povpraševanje povečalo za po 1,3 milijona 159-litrskih sodov na dan, je organizacija Opec zapisala v mesečnem poročilu, objavljenem danes na Dunaju.
Kljub znižani napovedi pa so pričakovanja Opeca še vedno bistveno višja od ocen drugih strokovnjakov, je poročala nemška tiskovna agencija DPA. Ameriška uprava za energetske informacije (EIA) je denimo za letos napovedala rast povpraševanja za devetsto tisoč sodov dnevno, ameriška banka Goldman Sachs pa le za petsto tisoč sodov na dan.
Na presenečenje številnih strokovnjakov so države članice razširjene skupine Opec+, ki med drugim vključuje tudi Rusijo, že aprila začele postopno povečevanje obsega proizvodnje. Skupina želi do konca maja povečati proizvodnjo v povprečju za 411 tisoč sodov dnevno. Države proizvajalke, organizirane v Opec+, namreč želijo postopno odpraviti omejitev proizvodnje, ki je v veljavi od leta 2023.
Nedavno so se cene nafte spet umirile, potem ko so bile v začetku aprila pod hudim pritiskom zaradi agresivne carinske politike ameriške vlade. Občasno je cena surove nafte brent iz Severnega morja padla pod 60 dolarjev za sod, kar je najmanj v zadnjih približno štirih letih. Danes se z nafto brent trguje po ceni okoli 65,64 dolarja.
11.46 Singapur zaradi trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko znižal napoved rasti
Vlada v Singapurju je danes znižala napoved gospodarske rasti za letos in kot vzrok navedla obsežne ameriške carine ter trgovinsko vojno med ZDA in Kitajsko. Država, ki je močno odvisna od mednarodne trgovine, se letos sooča celo z ničelno rastjo obsega bruto domačega proizvoda (BDP).
Čeprav je ameriški predsednik Donald Trump za blago iz Singapurja uvedel osnovne 10-odstotne carine, pa bi lahko to mestno državo zelo prizadela upočasnitev svetovnega gospodarstva, ki jo povzročajo veliko višje carine na uvoz blaga iz desetine drugih držav.
S singapurskega ministrstva za trgovino in industrijo so danes sporočili, da bo gospodarska rast v prvem četrtletju po predhodnih ocenah medletno 3,8-odstotna, kar je manj od petodstotne rasti, ki jo je Singapur dosegel v četrtletju prej. Za celo leto 2025 zdaj vlada pričakuje gospodarsko rast v višini od 0,0 do 2,0 odstotka, potem ko se je prejšnja napoved gibala med 1,0 in 3,0 odstotka, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.
"Obsežne carine, ki so jih uvedle ZDA, in aktualna trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko bodo močno obremenile svetovno trgovino in svetovno gospodarsko rast," so sporočili z ministrstva.
Kot so dodali, so se poslabšali zlasti obeti glede ameriške gospodarske rasti, saj bodo naraščajoči stroški uvoza verjetno oslabili potrošnjo. "Tudi obeti glede rasti BDP Kitajske so se poslabšali, saj se pričakuje, da bo rast njenega izvoza zaradi trgovinske vojne z ZDA zastala," so zapisali.
Na rast v preostali Aziji bo po teh ocenah negativno vplival padec zunanjega povpraševanja, deloma zaradi širšega vpliva carin na svetovno trgovino in rast.
Da bi pomagala pri soočanju s posledicami obsežnih ameriških carin, je singapurska centralna banka danes že drugič zapored omilila svojo denarno politiko. Pred tem je to storila že januarja, kar je bilo prvič po letu 2020.
10.00 Ši na obisku v Vietnamu posvaril pred protekcionizmom
Kitajski predsednik Ši Džinping je danes ob začetku obiska v Vietnamu posvaril, da protekcionizem ne vodi nikamor in da trgovinska vojna ne bo imela zmagovalcev. Ši je na svoji prvi poti v tujini letos, na kateri namerava okrepiti regionalne trgovinske odnose, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ši (na sliki levo) je danes dejal, da se veseli poglobljene izmenjave mnenj z vietnamskimi voditelji o vprašanjih, ki zadevajo odnose med obema državama ter imajo globalni vpliv. Na fotografiji je z vietnamskim predsednikom Luong Cuongom.
Ši je danes dejal, da se veseli poglobljene izmenjave mnenj z vietnamskimi voditelji o vprašanjih, ki zadevajo odnose med obema državama ter imajo globalni vpliv. Pozval je še k varovanju večstranskega trgovinskega sistema, stabilni svetovni industrijski in dobavni verigi ter odprtemu mednarodnemu okolju, je poročala kitajska tiskovna agencija Xinhua.
V članku, ki je bil danes objavljen v osrednjem vietnamskem državnem časopisu Nhan Dan, pa je ponovil stališče Pekinga, da "trgovinska in carinska vojna ne bosta prinesli zmagovalca, protekcionizem pa ne bo vodil nikamor".
Peking se skuša predstaviti kot stabilna alternativa ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, ki je ta mesec napovedal - in nato delno preklical - obsežne carine, zaradi katerih so se svetovni trgi znašli v precepu.
Nekdanji predsednik Vietnama To Lam je v danes objavljenem prispevku poudaril, da je njegova država vedno pripravljena združiti moči s Kitajsko, "da bi sodelovanje med državama postalo bolj vsebinsko, poglobljeno, uravnoteženo in trajnostno".
Med obiskom naj bi obe državi podpisali približno 40 dokumentov o sodelovanju. Ši pa bo v okviru svoje turneje krepitve odnosov v prihodnjih dneh obiskal še Malezijo in Kambodžo.
9.56 Kitajska pred zaostritvijo trgovinskega spora s krepko rastjo izvoza
Nekateri analitiki vzrok za visoko marčno rast izvoza vidijo v možnosti, da so kitajski izvozniki poskušali odposlati v tujino svoje blago, preden je začelo veljati drastično povišanje carin, ki so jih uvedle ZDA.
"Močni izvozni podatki odražajo vnaprejšnjo dobavo, preden so bile napovedane ameriške carine," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP zapisal glavni ekonomist pri družbi Pinpoint Asset Management Zhiwei Zhang. Zaradi skokovite rasti ameriških carin bo kitajski izvoz v prihodnjih mesecih verjetno oslabel, je dodal.
Ameriški predsednik Donald Trump je od začetka aprila zvišal carine na kitajsko blago na skupno 145 odstotkov. Peking se je odzval s povišanjem carin na uvoz iz ZDA na 125 odstotkov. Trump je zatem stopil korak nazaj in odobril izjemo za elektronske naprave, kot so pametni telefoni iphone, ki večinoma prihajajo s Kitajske.
Številke za marec in prvo četrtletje tako odražajo kitajsko zunanjo trgovino pred nedavno zaostritvijo trgovinske vojne med Pekingom in Washingtonom.
Iz carinske uprave v Pekingu so danes še sporočili, da so ZDA v prvem četrtletju letos ostale najpomembnejši prekomorski izvozni trg za kitajsko blago. Vrednost izvoza v ZDA je znašala 115,6 milijarde dolarjev.
Najvišji kitajski voditelji so prejšnji mesec postavili ambiciozen cilj, da država v prihodnjih letih dosega okoli petodstotno gospodarsko rast, pri čemer so obljubili, da bo domače povpraševanje postalo glavni spodbujevalec rasti. Toda ta cilj je zdaj ogrozila Trumpova trgovinska vojna.
7.15 Trump napovedal carine na polprevodnike
"Carine bomo uvedli v ne tako oddaljeni prihodnosti," je dejal Trump novinarjem na krovu predsedniškega letala Air Force One v zvezi s sektorskimi dajatvami na polprevodnike, ki bodo sledile podobnim ukrepom za jeklo, aluminij in avtomobile. Na vprašanje, kakšna bo stopnja za polprevodnike, je odgovoril: "To bom objavil v prihodnjem tednu."
Ameriški minister za trgovino Howard Lutnick je pred tem v nedeljo dejal, da bodo ZDA carine na polprevodnike, ki so zdaj izvzeti iz desetodstotnih splošnih carin, verjetno uvedle v mesecu ali dveh.
Trump je v nedeljo tudi opozoril, da nobena država še ni varna pred novimi carinami. "Nihče še ni rešen glede nepoštenih bilanc in nedenarnih ovir, ki jih druge države uporabljajo proti nam, zlasti ne Kitajska, ki z nami ravna daleč najslabše!" je zapisal na svojem družbenem omrežju Truth social.
"V petek ni bilo nobene najave carinskih izjem. Ti izdelki so še vedno podvrženi obstoječim carinam zaradi fentanila in se le selijo v drugi carinski koš," je poudaril Trump in dodal, da mediji, ki širijo lažne novice, to vedo, a nočejo poročati o tem. "Gledamo tudi čipe in celotno dobavno verigo elektronike v prihajajoči carinski nacionalno-varnostni preiskavi," je objavil Trump in ponovil, da bodo carine ZDA prinesle zlato dobo.
ZDA so carine za uvoz s Kitajske prejšnji teden zvišale na skupno 145 odstotkov – ob upoštevanju 20-odstotnih carin, ki jih je Trump pred časom uvedel zaradi domnevne vloge Kitajske pri dotoku prepovedane droge fentanil v ZDA. V Pekingu pa so se odzvali z dvigom carin na uvoz iz ZDA na 125 odstotkov.
Ameriška carinska služba je sicer v petek v rednem obvestilu navedla, da bo določeno blago izvzeto iz desetodstotnih carin, ki veljajo za večino držav sveta, pa tudi iz precej obsežnejših carin, ki veljajo za uvoz s Kitajske. Izjema med drugim vključuje pametne telefone, računalnike in druge tehnološke izdelke.
Peking je Washington v nedeljo pozval k popolni odpravi recipročnih carin in vrnitvi na pot vzajemnega spoštovanja. Odločitev ZDA, da je iz carin izvzela številne tehnološke izdelke, pa je Kitajska označila za majhen korak in dodala, da bo ocenila vpliv te odločitve.
