Petek, 19. 5. 2017, 4.00
7 let, 2 meseca
Ali Evropa z novimi obrazi posnema Slovenijo?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,55
2
Zaradi zmage politično neizkušenega 39-letnega Emmanuela Macrona na francoskih predsedniških volitvah se v številnih državah sprašujejo, kdo je "njihov Macron".
Se spomnite evforije po zmagi temnopoltega Baracka Obame na ameriških predsedniških volitvah leta 2008? Takrat so mediji v številnih državah med politiki, ki so po etničnem izvoru priseljenci, začeli iskati svoje Obame.
- Bodo legendarno Margaret Thatcher dokončno pokopali?
- Zakaj Evropska ljudska stranka izgublja tla pod nogami
- To je rekord, ki ga lahko podre Emmanuel Macron
- Je to nova največja mora Angele Merkel?
Nemški in britanski Obama
Nemški mediji na primer so se tako kmalu po ameriških volitvah razpisali o tem, ali je prvi mož nemških Zelenih Cem Özdemir, ki je turškega rodu, nemški Obama, britanski mediji so za britanskega Obamo razglasili laburističnega politika nigerijskega rodu Chuka Umunna ...
Podobno se dogaja po francoskih predsedniških volitvah, ko mediji v številnih državah skušajo iskati svoje Macrone.
Politično neizkušeni Emmanuel Macron, ki ga v Franciji nekateri kar primerjajo z Napoleonom Bonapartom, je šele pred dobrim letom dni ustanovil svojo stranko, maja letos pa mu je že uspel preboj v Elizejsko palačo.
Sebastian Kurz kot avstrijski Macron
Tako so se že pojavile primerjave med Macronom in mladim avstrijskim zunanjim ministrom Sebastianom Kurzem. Ta je star komaj 30 let, a ima za sabo že blestečo kariero.
Na avstrijskih parlamentarnih volitvah leta 2013 je bil kandidat, ki je dobil največ neposrednih glasov. S komaj 27 leti je Kurz po nekaterih podatkih postal najmlajši zunanji minister v evropski zgodovini.
Kurz kljub mladosti veliko bolj prekaljeni politik kot Macron
V primerjavi s francoskim novim obrazom Macronom, ki je letos prvič kandidiral za politično funkcijo, ima mladi konservativec Kurz že skoraj desetletne izkušnje v politiki.
Sebastian Kurz je najmlajši zunanji minister v Evropi. Od našega zunanjega ministra Karla Erjavca je mlajši kar 26 let.
Dolgo se je že govorilo, da bo Kurz prej ali slej prevzel vodstvo Avstrijske ljudske stranke (ÖVP). Še zlasti, ker so številni politični analitiki prepričani, da lahko le Kurz pešajoči stranki omogoči ponovni vzpon.
Zamenjava na vrhu avstrijskih konservativcev in konec velike koalicije
Tri dni po Macronovi zmagi, ki je pokazala, da volivci zaupajo najvišje politične funkcije tudi mladim kandidatom, je malce kot strela z jasnega s čela ÖVP odstopil Reinhold Mitterlehner.
S tem je Kurzu omogočil prevzem vodenja stranke. Kmalu je sledila tudi razpustitev koalicijske vlade s socialdemokrati, tako da bodo Avstrijci oktobra letos šli na predčasne volitve.
Avstrijci bodo na volišča odšli jeseni. Za zmago se bosta poleg opozicijskih svobodnjakov Heinza-Christiana Stracheja potegovala tudi zdajšnji avstrijski kancler in vodja socialdemokratov Christian Kern (desno) ter konservativec Kurz.
Bo Kurz postal najmlajši evropski predsednik vlade?
Kurz upa, da bo na teh volitvah zmagal in postal letos jeseni z 31 leti najmlajši evropski predsednik vlade. Nekatere ankete so sicer namerile, da je ÖVP postala najbolj priljubljena stranka, a zmage mladenič z Dunaja še vedno nima zagotovljene.
Kurz več kot očitno posnema Macronov uspeh. Francoz je namreč na volitvah za predsednika države nastopil s podporo dobro leto stare stranke En Marche! (sl. Naprej!), katere kratica EM ni po naključju enaka začetnici njegove imena in priimka. Poljubno bi En Marche! lahko tako prevedli tudi kot Stranka Emmanuela Macrona.
Lista Zorana Jankovića, Lista Gregorja Viranta, Lista Sebastiana Kurza ...
Tudi Kurz na jesenskih volitvah ne bo nastopil s "staro" ÖVP, ampak z listo z imenom Liste Sebastian Kurz – die neue Volkspartei (sl. Lista Sebastiana Kurza – nova Ljudska stranka), ki bo odprta tudi kandidatom, ki niso člani ÖVP.
Liste oziroma stranke, ki imajo ime po prvaku stranke, so se v Sloveniji pojavile že pred predčasnimi volitvami leta 2011 in 2014. Po volitvah so spremenila imena: Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija je postala samo Pozitivna Slovenije, Državljanska lista Gregorja Viranta (na fotografiji) je postala samo Državljanska lista, Stranka Mira Cerarja pa Stranka modernega centra.
Kot vidimo, se slovenski običaj z zadnjih dveh volitev, da se pred volitvami ustanavljajo stranke, kjer je že v imenu stranke tudi ime glavnega kandidata in voditelja (leta 2011 Lista Zorana Jankovića in Državljanska lista Gregorja Viranta, leta 2014 Stranka Mira Cerarja), po svoje "širi" tudi po Evropi.
Slovenija z novimi obrazi prehitela Evropo?
V tem smislu lahko rečemo, da Evropa posnema Slovenijo oziroma, ker ni nobenih dokazov, da so v tujini zavestno posnemali slovenske zglede, da je Slovenija pri tem nehote prehitela Evropo.
Prevod: Če bi v Avstriji kakšnega politika primerjali z Macronom, bi bil to Matthias Strolz. Izstopil je iz ÖVP in ustanovil gibanje Neos.Wenn man in Österreich eine Politiker mit Macron vergleichen wollte, wäre das @matstrolz: verließ die ÖVP, gründete Neos zuerst als Bewegung
— Thomas Mayer (@TomMayerEuropa) May 14, 2017
Nemški Macron iz Porenja
Tudi nemški mediji so v zadnjih dnevih našli svojega Macrona, in sicer v 38-letnem predsedniku liberalne stranke FDP Christianu Lindnerju.
V Nemčiji z Macronom primerjajo zlasti vodjo liberalcev Christiana Lindnerja. Ta je sicer skoraj istih let kot Macron (od njega je mlajši slabi dve leti), a je v primerjavi s Francozom precej bolj izkušen v politik. V liberalno FDP je vstopil že kot 18-letni mladenič, že od leta 2000 pa je poslanec v parlamentu zvezne dežele Severno Porenje-Vestfalija. Med letoma 2009 in 2013 je bil poslanec v bundestagu.
Ta je s svojo stranko, ki je leta 2013 izpadla iz bundestaga, na nedeljskih deželnih volitvah v Severnem Porenju-Vestfaliji dobil solidnih 12,6 odstotka glasov, kar je do zdaj najboljši izid liberalcev v tej zvezni deželi.
Nemški liberalci daleč od prevzema oblasti
Uspeh v Severnem Porenju-Vestfaliji je dal pospešek tudi priljubljenosti stranke na državni ravni, a bo seveda FDP na zveznih volitvah septembra letos daleč od zmage.
FDP bo verjetno uspela vrnitev v bundestag (zadnja anketa INSA/YouGov je stranki namerila osem odstotkov, kar jo uvršča na peto mesto, op. p.), a to je tudi vse.
Lindner bo težko kdaj postal nemški kancler, mu bo pa septembra letos najverjetneje uspelo FDP znova vrniti v zvezni parlament. Iz njega je namreč stranka izpadla leta 2013.
Lista Christiana Lindnerja?
Lindner tako ne bo nemški Macron, ki bo prevzel vodenje države, za zdaj tudi nič ne kaže, da bo septembra nastopil s kakšno novo Listo Christiana Lindnerja.
Kaj pa Slovenija?
V Sloveniji mediji do zdaj še niso nobenega politika razglasili za slovenskega Macrona. Mogoče tudi ne, ker so tako imenovani novi obrazi že nekaj let stalnica slovenske politike, vse od Katarine Kresal leta 2007.
2