Ali zaradi begunskih kvot nastaja nova železna zavesa?

Notranji ministri EU so v torek na izrednem sestanku v Bruslju dosegli dogovor o premestitvi 120 tisoč beguncev znotraj EU, a ne s soglasjem, ampak z večino glasov. Nasprotovale so mu Češka, Slovaška, Madžarska (vse tri članice Višegrajske skupine) in Romunija, Finska pa se je vzdržala.

Baltske države z nelagodjem za kvote Baltske države, ki tudi niso navdušene nad kvotami, so to odločitev vendarle sprejele. V baltskih državah ima namreč velik vpliv Švedska, ta glede na število prebivalcev sprejme največ beguncev oziroma prosilcev za azil v EU ter je odločna zagovornica njihove solidarnostne prerazdelitve.

Glede na to, da ima Nemčija, ki je prav tako vneta zagovornica kvot, vse pomembnejšo vlogo pri zagotavljanju varnosti baltskih držav (pred dnevi so nad baltskimi državami začela patruljirati nemška vojaška letala), odločitev baltskih držav ni presenetljiva.

Poljska za zdaj tudi za kvote Kot edina od višegrajskih držav je begunske kvote podprla Poljska, kjer je za zdaj na oblasti desnosredinska Državljanska platforma. Toda glede na to, da je proti kvotam poljski predsednik Andrzej Duda in da se njegovi stranki Zakon in pravica na bližnjih poljskih parlamentarnih volitvah obeta zmaga, je zelo verjetno, da bo Poljska še pred koncem leta v "protikvotskem" taboru.

Najbolj ostro so odločitev o begunskih kvotah sprejeli na Slovaškem, kjer je socialdemokratski premier Robert Fico napovedal, da bo Slovaška na Sodišču EU v Luxembourgu vložila tožbo zaradi načina, kako je bila odločitev sprejeta, ter zatrdil, da Slovaška tega zavezujočega akta ne bo vključila v svojo zakonodajo.

Slovaška rajši sprejme denarno kazen kot begunce Fico je prav tako zatrdil, da rajši tvega postopek Evropske komisije proti Slovaški in morebitno denarno kazen, kot da bi spoštoval odločitev o begunskih kvotah.

Češka je manj ognjevita kot Slovaška, saj so Čehi zatrdili, da bodo odločitev o kvotah spoštovali, a je češki predsednik Miloš Zeman razočarano dejal, da bo prihodnost pokazala, kakšna napaka je bila to.

Načelo večine kot pot h koncu EU? Migrantsko-begunska kriza je tako sprožila svojevrstni razkol med zahodnoevropskimi članicami (zlasti Nemčijo in Švedsko, ki najbolj vneto zagovarjata begunske kvote) in članicami EU, ki so bile pred tremi desetletji še del sovjetskega bloka in jih je od Zahoda ločila tako imenovana železna zavesa.

Lahko prepiri o begunskih kvotah zamajejo EU? Za zdaj te neposredne nevarnosti ni, bo pa vprašanje begunskih kvot verjetno zmanjšalo navdušenost nad EU v višegrajskih državah oziroma razrahljalo privrženost evropski ideji. Tako je Fico že potožil, da si ne morejo privoščiti, da Evropa deluje na načelih večine proti manjšini, in da lahko to vodi v konec EU. Javno mnenje v višegrajskih državah proti sprejemanju migrantov in beguncev Zavračanje begunskih kvot oziroma zavračanje migrantov in beguncev, predvsem muslimanov, ni samo muha oblastnikov, ampak ima tudi podporo večine ljudi. Tako je britanski časnik The Economist objavil anketo, da je kar 71 odstotkov Čehov proti sprejemanju beguncev oziroma migrantov.

Tako Češka kot Slovaška tudi zatrjujeta, da sta pripravljena sprejeti le tiste begunce z Bližnjega vzhoda, ki so kristjani, ne pa tudi muslimani. Na Češkem so bile pred dnevi tudi množične demonstracije proti sprejemanju muslimanskih priseljencev, prav tako na Poljskem.

Japonski priseljenec proti muslimanom Na Češkem se krepi tudi skrajno desna protiislamska stranka Zora neposredne demokracije. To stranko, kar je na prvi pogled malce presenetljivo, vodi Tomio Okamura, ki je japonsko-korejsko-češkega rodu in je mladost preživel na Japonskem, v domovini svojega očeta.

Zakaj se višegrajske države otepajo muslimanskih beguncev in migrantov, čeprav v teh državah živijo le maloštevilni muslimani? Kot je v intervjuju za nemški časnik Die Welt povedal madžarski premier Viktor Orban, nekakšni neformalni vodja višegrajskega odpora proti beguncem in migrantom, nočejo ponoviti napake zahodnoevropskih držav, ki so sprejele veliko število muslimanskih priseljencev.

Strah pred vzporednimi družbami in terorizmom Ti priseljenci so se slabo integrirali v družbo oziroma so začeli oblikovati tudi tako imenovane vzporedne družbe, poudarja Orban. Strah pred muslimani v višegrajskih državah še krepijo medijska poročila o terorju islamskih skrajnežev: obglavljanja zahodnih talcev v Islamski državi, teroristični napad na uredništvo francoskega satiričnega časopisa Charlie Hebdo …

Vsekakor pa je veliko vprašanje, kako navdušeni bodo begunci in migranti, ki so zdaj v Grčiji in Italiji, nad tem, da bi jih preselili v revnejše vzhodnoevropske države (na primer v najrevnejšo članico EU Bolgarijo), ne pa v bogate zahodnoevropske države, kot sta Nemčija ali Švedska. Torej ni mogoče izključiti niti odpora beguncev in migrantov proti preselitvam.