Torek, 26. 11. 2024, 10.36
24 minut
Angela Merkel podpira razrahljanje ustavne omejitve javne porabe
Nekdanja nemška kanclerka Angela Merkel podpira razrahljanje nemške ustavne ureditve na področju omejitev javne porabe oz. t. i. dolžniške zavore. Kot je zapisala v knjigi spominov, bi se z dodatnimi sredstvi med drugim izognili socialnim nemirom. Prav dolžniška zavora je sicer ena od osrednjih tem pred predčasnimi volitvami v Nemčiji.
Merkel je v danes objavljeni knjigi spominov zapisala, da je idejna politika omejitve javne porabe pravilna, je pa treba po njenem t. i. dolžniško zavoro reformirati, da bo omogočen višji dolg oziroma da bodo lahko prišli do dodatnih sredstev. To bi po njenih besedah državi omogočilo, da se izogne socialnim nemirom in uspešno naslovi spremembe v starostni strukturi prebivalstva.
Nekdanja kanclerka je podporo spremembam utemeljila s sklicevanjem na gospodarske izzive Nemčije, povezane s povečevanjem izdatkov za obrambo, ohranitvijo razvojnega sodelovanja in prehodom na podnebno nevtralnost do leta 2045.
Prav meja javnega dolga v Nemčiji te dni sproža burne strankarske razprave. Stranke se namreč pripravljajo na predčasne volitve, ki naj bi bile izvedene v februarju.
Dolžniška zavora prepoveduje financiranje proračunov z novimi posojili
Nemci so dolžniško zavoro v ustavo zapisali leta 2009, ta institut pa zvezni vladi in 16 deželnim vladam v veliki meri prepoveduje financiranje proračunov z novimi posojili. Medtem ko za regionalne vlade velja absolutna prepoved zadolževanja, se lahko zvezna vlada neto zadolži le v višini do 0,35 odstotka bruto domačega proizvoda, izjema so nekateri nujni primeri.
Komentarji Merkel na to temo so v nasprotju s stališči številnih politikov iz njenih krščanskih demokratov (CDU), ki skupaj s svojo bavarsko sestrsko stranko Krščanski socialdemokrati (CSU) že dolgo vztrajajo, da se je treba držati vzpostavljene javnofinančne politike.
Kanclerski kandidat desnosredinskega zavezništva CDU/CSU Friedrich Merz je sicer v zvezi z reformo dolžniške zavore previden. "Seveda se jo da reformirati. Vprašanje je, zakaj bi to storili? S kakšnim namenom? Kakšen je rezultat takšne reforme? Ali bi bil rezultat ta, da še več denarja namenimo potrošnji in socialni politiki? Potem je odgovor ne," je dejal na gospodarski konferenci v Berlinu. Bi bil pa lahko odgovor po njegovih besedah drugačen, če bi umik zavore omogočil investicije in povečal blaginjo.
Merkel bo knjigo Svoboda: Spomini 1954–2021, ki ima prek 700 strani, danes predstavila v Berlinu. Napisala jo je z dolgoletno politično svetovalko Beate Baumann. Izšla bo v 30 jezikih. V knjigi opisuje doživljanje političnega udejstvovanja, ozadja in tudi odzive na ukrajinske pozive k hitremu sprejetju v zvezo Nato. Opisuje tudi poglede na nekdanjega in novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, za katerega pravi, da deluje "na čustveni ravni".