Torek, 19. 9. 2023, 13.44
1 leto, 2 meseca
V azerbajdžanski operaciji v Karabahu ubiti in ranjeni civilisti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,89
Zdajšnje vodstvo Gorskega Karabaha je obtožbe Bakuja zavrnilo.
V azerbajdžanski operaciji v Gorskem Karabahu na jugu Kavkaza je bilo ubitih pet ljudi, več deset pa jih je bilo ranjenih, so danes sporočile separatistične oblasti v regiji, kjer živijo večinoma Armenci, a je mednarodno priznana kot del Azerbajdžana. Na azerbajdžanski strani so medtem prav tako zabeležili prvo civilno žrtev. Azerbajdžan je vojaško operacijo za zavzetje Gorskega Karabaha začel danes po več mesecih napetosti z Armenijo
"Število ranjenih civilistov se je povzpelo na 23, zabeležili smo tudi dve smrtni žrtvi med civilisti," je na družbenih medijih sprva sporočil predstavnik oblasti v Gorskem Karabahu, pristojen za človekove pravice. Kasneje so iz regije sporočili, da je število smrtnih žrtev naraslo na pet, ranjenih pa naj bi bilo okoli 80 ljudi.
"Ranjenih je 80 (...) od tega je po predhodnih podatkih 15 civilistov. Žal smo zabeležili pet smrtnih žrtev," so navedli separatisti in dodali, da so med prizadetimi tudi ženske, starejši in otroci. Ob tem so navedli tudi, da azerbajdžanska vojska v napadih uporablja artilerijo, brezpilotne letalnike in bojna letala ter da se boji nadaljujejo.
Azerbajdžan armenske separatiste v Gorskem Karabahu pozval k predaji in pogovorom
Azerbajdžan je armenske separatiste v regiji Gorski Karabah, kjer so sile Bakuja danes sprožile vojaško operacijo za zavzetje regije, pozval k pogovorom, vendar le, če bodo prej položili orožje. Iz Moskve so medtem sporočili, da ruske mirovne sile v regiji sodelujejo pri evakuaciji civilistov.
"Da bi ustavili protiteroristične ukrepe, morajo nezakonite armenske oborožene sile dvigniti belo zastavo, predati vse orožje, nezakoniti režim pa se mora razpustiti," so sporočili iz Bakuja.
Pojasnili so, da so se pristojni pripravljeni sestati z armenskimi predstavniki v kraju Jevlah v Azerbajdžanu, vendar le, če se bodo separatisti prej predali, sicer bodo s "protiteroristično operacijo" nadaljevali.
Medtem so prvo civilno žrtev od začetka operacije zabeležili tudi na azerbajdžanski strani, potem ko naj bi šrapnel ubil gradbenega inženirja v mestu Suša v Gorskem Karabahu, je sporočilo generalno tožilstvo v Bakuju in dodalo, da so armenski separatisti v napadu uporabili "orožje velikega kalibra, vključno z minometi".
Azerbajdžan je sicer pred tem sporočil, da je po začetku operacije vzpostavil humanitarne koridorje za evakuacijo prebivalstva z ogroženega območja.
Po napadih med zadnjim spopadom v Gorskem Karabahu leta 2020.
Svet poziva Azerbajdžan k ustavitvi operacije v Gorskem Karabahu
Iz sveta se vrstijo pozivi Azerbajdžanu, naj ustavi vojaško operacijo v Gorskem Karabahu, ki jo je začel danes. Francija je zahtevala nujno zasedanje Varnostnega sveta ZN, ZDA pa so okrepile diplomatska prizadevanja za umiritev razmer. Več držav, med njimi Italija in Nemčija, je operacijo obsodilo.
Azerbajdžan je vojaško operacijo za zavzetje Gorskega Karabaha začel po več mesecih napetosti z Armenijo. Cilj operacije naj bi bil umik armenske vojske iz regije, kot določa sporazum o prekinitvi ognja v Gorskem Karabahu iz leta 2020. Armenija sicer zanika, da bi imela v Gorskem Karabahu svojo vojsko, Azerbajdžanu pa očita, da skuša na območju izvesti etnično čiščenje.
Francija je zaradi krize v Gorskem Karabahu zahtevala nujno zasedanje Varnostnega sveta ZN, poroča francoska tiskovna agencija AFP "Noben izgovor ne upravičuje takšnega enostranskega dejanja," je v izjavi za javnost zapisalo francosko zunanje ministrstvo. Ob tem je opozorilo, da operacija ogroža na tisoče civilistov in je v nasprotju s prizadevanji mednarodne skupnosti, da bi konflikt na območju rešila s pogajanji.
Ameriški državni sekretar Antony Blinken se je po besedah neimenovanega visokega predstavnika ZDA o razmerah v Gorskem Karabahu pogovarjal s predstavniki Turčije, ki je tesna zaveznica Azerbajdžana. Kot je še dejal uradnik, je še včeraj kazalo, da bodo lahko dosegli dogovor glede nekaterih vprašanj, zato je operacija še posebej nevarna.
Armenski premier Nikol Pašinjan je medtem po telefonu govoril z Blinknom in francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom.
Francija in ZDA, kjer živita številčni armenski diaspori, sta že pred azerbajdžansko operacijo aktivno sodelovali pri iskanju rešitve za dolgoletni konflikt v Gorskem Karabahu. Blinken je vodil tri kroge mirovnih pogovorov z armenskim in azerbajdžanskim zunanjim ministrom.
Rusija je pozvala Azerbajdžan in Armenijo, naj končata prelivanje krvi in nadaljujeta mirovne pogovore. Kot je poudarila tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova, so vsi koraki za mirno rešitev konflikta opredeljeni v sporazumih, ki sta jih strani ob posredovanju Moskve sklenili med letoma 2020 in 2022.
EU je vojaško operacijo obsodila in pozvala Azerbajdžan, naj jo konča. Na fotografiji Gorski Karabah.
Več držav je nato ločeno obsodilo operacijo, med njimi tudi Italija. Italijanski zunanji minister Antonio Tajani se je ob robu zasedanja Generalne skupščine ZN v New Yorku sešel z azerbajdžanskim kolegom Džejhunom Bajramovom in pozval k diplomatski rešitvi konflikta v Gorskem Karabahu.
Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock pa je pozvala k takojšnjemu koncu operacije. "Azerbajdžan mora nemudoma ustaviti obstreljevanje in se vrniti za pogajalsko mizo," je dejala ob robu zasedanja Generalne skupščine ZN. Dodala je, da je ključno zaščititi civilno prebivalstvo v Gorskem Karabahu, kar je tudi naloga ruskih vojakov, ki so tam nameščeni.
Armenija sicer zanika, da bi imela v Gorskem Karabahu svojo vojsko, kar je obrambno ministrstvo v Erevanu poudarilo tudi danes. Armenija je Azerbajdžanu danes tudi očitala, da skuša v Gorskem Karabahu izvesti etnično čiščenje.
Državi sta že več desetletij v sporu zaradi Gorskega Karabaha, v 90. letih prejšnjega stoletja in leta 2020 sta se zapletli tudi v vojno. Regija, kjer živijo večinoma Armenci, je sicer mednarodno priznana kot del Azerbajdžana.
