Petek, 21. 7. 2023, 7.13
1 leto, 4 mesece
"S tem ukrepom bi imeli milijon in pol pripadnikov ruskih oboroženih sil"
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes med sestankom sveta za nacionalno varnost v Kremlju aktualno ukrajinsko protiofenzivo označil za neuspeh. Kot je poudaril v televizijskem prenosu, ta navkljub "enormnim vlaganjem" Zahoda za zdaj ni dala rezultatov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ruski parlament želi zvišati najvišjo starost za vpoklic vojaških nabornikov za tri leta, in sicer na 30 let
20.35 Bolgarija s pošiljko oklepnikov spreminja politiko glede vojaške pomoči Ukrajini
18.25 V novem ruskem obstreljevanju Ukrajine najmanj pet mrtvih
16.00 V Moskvi pridržali Putinovega ultranacionalističnega kritika Girkina
15.58 Ruska centralna banka zvišala ključno obrestno mero
15.56 Rusija namerava zvišati najvišjo starost nabornikov na 30 let
14.45 Putin: Ukrajinska protiofenziva kljub zahodni pomoči neuspešna
12.12 Zelenski odpoklical veleposlanika v Londonu zaradi kritik na njegov račun
10.55 Direktor Cie pričakuje, da se bo Putin maščeval Prigožinu
8.56 Ruska vojska izvedla vojaško vajo v Črnem morju in obstreljevala Odeso
7.03 Ukrajinske sile po navedbah Bele hiše že uporabljajo ameriške kasetne bombe
20.35 Bolgarija s pošiljko oklepnikov spreminja politiko glede vojaške pomoči Ukrajini
Bolgarija bo Ukrajini poslala okoli 100 bojnih transportnih oklepnikov sovjetske izdelave, je danes odločil parlament v Sofiji. Gre za prvo pošiljko oklepnih vozil iz Bolgarije, ki je ukrajinskim silam doslej pomagala zgolj z neprebojnimi jopiči in čeladami. V pripravi naj bi bil nov paket, ki bo predvidoma vključeval tudi orožje in strelivo.
Predlog nove vlade o pošiljanju manjših oklepnikov s pripadajočo oborožitvijo ter rezervnimi deli so poslanci danes podprli s 148 glasovi za in 52 proti.
Oklepnike tipa BTR, ki jih včasih označujejo tudi kot transportne tanke, je Bolgarija kupila že v 80. letih prejšnjega stoletja, a niso bili tako rekoč nikoli uporabljeni.
Del opozicije, ki je bolj naklonjen Moskvi, je obsodil odločitev parlamenta. Zaradi zgodovinskih vezi z Rusijo je bila Bolgarija dolgo zadržana glede pošiljanja orožja v Ukrajino. Orožje bolgarske proizvodnje je s privolitvijo nekdanje vlade Kirila Petkov kljub temu našlo pot do ukrajinskih sil prek posrednikov, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Od padca Petkove vlade je Bolgarijo vodil niz začasnih vlad, ki niso bile naklonjene vojaški pomoči Ukrajini.
18.25 V novem ruskem obstreljevanju Ukrajine najmanj pet mrtvih
V vasi Družba v regiji Doneck na vzhodu Ukrajine sta bila danes v ruskem obstreljevanju ubita dva otroka, brat in sestra, je sporočil ukrajinski guverner regije Pavlo Kirilenko. Ta je pred tem sporočil, da sta bila dva človeka, par, ubita tudi v ruskem obstreljevanju v bližnjem kraju Konstantinivka. O še eni žrtvi so poročali iz regije Černigiv.
"Okoli treh popoldne so Rusi s topništvom obstreljevali vas − eden od izstrelkov je zadel dvorišče, kjer sta bila otroka," je na družbenih omrežjih sporočil Kirilenko. Deček je bil star deset, dekle pa 16 let.
O še eni smrtni žrtvi so poročali iz regije Černigiv na severu Ukrajine. Po navedbah guvernerja regije Vjačeslava Čausa so po ruskem obstreljevanju našli mrtvega uslužbenca kulturnega centra, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
16.00 V Moskvi pridržali Putinovega ultranacionalističnega kritika Girkina
Nekdanjega ruskega obveščevalca in ultranacionalista Igorja Girkina so danes pridržali v Moskvi, je sporočila njegova žena. Girkin je v preteklosti odigral pomembno vlogo pri vzpostavitvi proruskih separatističnih oblasti v Donecku, v zadnjem obdobju pa je v zvezi z dogajanjem na ukrajinskih bojiščih ruskim oblastem redno očital nesposobnost.
Aretacijo Girkina, sicer poznanega tudi pod psevdonimom Igor Strelkov, je prek Telegrama potrdila njegova žena. Kot je zapisala, je njen mož obtožen ekstremizma, odpeljali pa so ga uradniki preiskovalnega odbora, ruske različice protikorupcijskega urada, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Girkin je kot nekdanji pripadnik ruske varnostne službe FSB leta 2014 odigral pomembno vlogo pri oblikovanju samooklicane Ljudske republike Doneck, ki si jo je Moskva lani enostransko priključila.
Girkin je eden od treh moških, ki jih je nizozemsko sodišče novembra lani v odsotnosti spoznalo za krive umora zaradi sodelovanja pri sestrelitvi leta MH17 družbe Malaysia Airlines, ko je življenje v vzhodni Ukrajini izgubilo 298 ljudi 17 različnih narodnosti.
52-letni nacionalist je podpornik invazije na Ukrajino, pri čemer pa je ruskim oblastem že večkrat javno očital nesposobnost in korupcijo. Sam meni, da bi morala Rusija v Ukrajini delovati bolj odločno in neprizanesljivo.
Če so bile njegove kritike sprva usmerjene v vodstvo oboroženih sil, pa je nedavno nedejavnosti obtožil tudi ruskega predsednika Vladimirja Putina. "Država ne bo preživela še šest let te strahopetne povprečnosti na oblasti," je zapisal na Telegramu, kjer mu sledi več kot 800 tisoč ljudi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Nazadnje je ostro nastopil tudi proti vodji zasebne najemniške vojske Wagner Jevgeniju Prigožinu, potem ko je ta sprožil upor proti Moskvi. Odločitev Prigožina, da z enotami zapusti bojišča v Ukrajini in se v skladu z dogovorom o prekinitvi upora preseli v Belorusijo, je označil za dezertacijo.
Kot navaja dpa, naj bi ga oblasti pridržale na podlagi pritožbe enega izmed nekdanjih borcev skupine Wagner.
15.58 Ruska centralna banka zvišala ključno obrestno mero
Ruska centralna banka je danes zvišala ključno obrestno mero za eno odstotno točko na 8,5 odstotka, kar je prvi dvig po lanskem februarju, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Glavni razlog za to odločitev je strah, da bi oslabljeni rubelj zvišal inflacijo v državi.
"Inflacijska pričakovanja so se zvišala. Gibanje domačega povpraševanja in padec vrednosti rublja od začetka letošnjega leta znatno povečujeta inflacijska tveganja," so v sporočilu za javnost zapisali v centralni banki.
Nekaj dni po ruskem napadu na Ukrajino je ruska centralna banka v odzivu na sankcije Zahoda proti Rusiji ključno obrestno mero zvišala na 20 odstotkov. Ko so v banki ocenili, da je rusko gospodarstvo dovolj odporno na sankcije, so obrestno mero do lanskega septembra postopno znižali na 7,5 odstotka.
Današnji dvig je višji od pričakovanj analitikov. Kot so ocenili po poročanju AFP, odločitev centralne banke potrjuje, da se v Rusiji bojijo vnovičnega zvišanja inflacije. Ta je bila junija po uradnih podatkih pri 3,25 odstotka, kar je sicer bistveno manj kot lansko pomlad, ko je dosegla 17,8 odstotka.
15.56 Rusija namerava zvišati najvišjo starost nabornikov na 30 let
Ruski parlament želi zvišati najvišjo starost za vpoklic vojaških nabornikov za tri leta, in sicer na 30 let, je danes sporočil vodja odbora ruske dume za obrambo Andrej Kartapolov. Ob tem naj bi najnižja starost nabornikov ostala 18 let. Nekaj časa so namreč razpravljali tudi o dvigu spodnjega starostnega praga za tri leta.
Da bi se uredba prihodnje leto pričela upoštevati, jo mora duma še potrditi, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Ruski obrambni minister Sergej Šojgu je že lani nakazal, da bi lahko prišlo do sprememb na tem področju. Takrat so v Moskvi razmišljali o dvigu tako najnižje kot najvišje starosti nabornikov, s čimer bi po nekaterih ocenah število pripadnikov ruskih oboroženih sil s sedanjih 1,15 milijona dvignili na 1,5 milijona.
Kartapalov je sicer po junijskem kratkotrajnem uporu zasebne najemniške skupine Wagner v začetku tega meseca sporočil, da ni potrebe po nadaljnji mobilizaciji, s katero bi nadomestili umik wagnerjevcev iz Ukrajine. Njihovo prisotnost lahko Rusija po njegovih besedah nadomesti z obstoječimi rezervisti.
14.45 Putin: Ukrajinska protiofenziva kljub zahodni pomoči neuspešna
"Ne pomagajo niti ogromna sredstva, ki so bila vložena v režim v Kijevu, niti dobave zahodnega orožja, tankov, topništva, oklepnih vozil in raket," je dejal Putin.
Ukrajina je v začetku junija sprožila protiofenzivo za osvoboditev območij, ki so jih zasedle ruske enote. Kljub relativno počasnemu napredovanju ukrajinske vojske ta nadaljuje ofenzivne operacije na jugu in vzhodu države.
Da ukrajinske sile napredujejo počasneje, kot bi si želeli, je nedavno priznal tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.
Putin se je glede tuje pomoči Ukrajini obregnil ob Poljsko, ki jo je obtožil, da neposredno posega v konflikt s ciljem, da zasede ukrajinsko ozemlje.
Varšava je zaradi dejavnosti ruske najemniške vojske Wagner v Belorusiji v zadnjem obdobju premaknila dodatne sile proti vzhodu države.
Putin je posvaril, da bo vsak napad na Belorusijo obravnavan kot napad na Rusko federacijo, še navaja AFP.
12.12 Zelenski odpoklical veleposlanika v Londonu zaradi kritik na njegov račun
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes razrešil veleposlanika Ukrajine v Združenem kraljestvu Vadima Pristajka, ki je obsodil sarkastičen odziv Zelenskega na kritike britanskega obrambnega ministra Bena Wallacea. Ta je ob vrhu zveze Nato v Litvi sredi meseca dejal, da bi Ukrajina lahko izrazila več hvaležnosti za vojaško pomoč.
Zelenski je podpisal odlok o razrešitvi Pristajka, ki je bil danes objavljen na spletni strani urada ukrajinskega predsednika. Uradnega razloga za odpoklic veleposlanika v objavi niso navedli, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Pristajko je sicer pred kratkim kritiziral Zelenskega, ki se je ob julijskem vrhu Nata sarkastično odzval na komentar britanskega obrambnega ministra Bena Wallacea, da bi morala Ukrajina izraziti več hvaležnosti za orožje, ki ga prejema od svojih zahodnih zaveznic.
Wallace je takrat v izjavi za medije dejal, da Velika Britanija ni dostavna služba podjetja Amazon, kjer bi lahko preprosto oddal seznam naročil in prejel zahtevano orožje. Združeno kraljestvo je sicer ena od držav, ki so Ukrajini zagotovile največ vojaške pomoči, ob tem pa tudi usposablja ukrajinske vojake.
Zelenski je v odzivu na Wallaceov komentar dejal, da je bila Ukrajina vedno hvaležna Veliki Britaniji za pomoč in da ne ve, kako bi lahko še drugače izrazil hvaležnost. "Lahko mi pisno pojasni, kako naj se zahvalim. Lahko se zahvalimo tudi ministru osebno," je dodal.
Pristajko se je kasneje strinjal z oceno novinarja britanske televizije Sky News, da je bilo "v odzivu ukrajinskega predsednika čutiti določeno mero sarkazma".
"Ne verjamem, da je takšen sarkazem primeren. Rusom ne bi smeli kazati medsebojnih razprtij, ampak morajo vedeti, da delamo skupaj," je dodal Pristajko, ki je funkcijo ukrajinskega veleposlanika v Združenem kraljestvu opravljal od julija 2020.
Pred tem je med drugim opravljal tudi funkciji vodje diplomatskega predstavništva Ukrajine pri zvezi Nato in veleposlanika v Kanadi, od marca 2019 do odhoda v London pa je bil ukrajinski zunanji minister.
10.55 Direktor Cie pričakuje, da se bo Putin maščeval Prigožinu
"Priča smo zelo zapletenemu plesu," je v četrtek na varnostnem forumu v ameriškem mestu Aspen dejal direktor Cie William Burns, ki je dodal, da se ruski predsednik verjetno še vedno želi maščevati Prigožinu za sicer kratkotrajni poskus upora.
Po mesecih napetosti med najemniško vojaško skupino Wagner in ruskim vojaškim vodstvom je namreč Prigožin konec junija sprožil upor, ki pa se je končal še isti dan - domnevno po posredovanju beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka.
Dogovor, pri katerem naj bi posredoval Lukašenko, je med drugim predvideval selitev skupine Wagner in njenega vodje Prigožina v Belorusijo. To se je tudi zgodilo, saj wagnerjevci v zadnjem času krepijo svoje delovanje v Belorusiji, kjer po novem usposabljajo tudi posebne enote. Kje natančno je Prigožin, ki se je v zadnjem mesecu pojavil tako v Belorusiji kot v Rusiji, trenutno ni znano.
Burns meni, da je skupina Wagner kljub svojemu umiku s fronte v Ukrajini za ruski režim še vedno pomembna na drugih lokacijah, kot so Afrika, Libija in Sirija, zato bo Putin verjetno poskušal skupino ločiti od njenega vodje.
Dodal je, da bo ruski voditelj morda počakal z maščevanjem. "Putin po mojih izkušnjah na splošno meni, da se je najbolje maščevati čez nekaj časa. Presenetilo bi me, če bi se Prigožin na koncu izognil obračunu z njim," je dejal Burns.
Dejal je tudi, da so ruske elite vse bolj zaskrbljene, saj se zdi, da je Prigožinov spodleteli poskus upora prejšnji mesec Putina presenetil. Po Burnsovih besedah je šlo za najbolj neposredno nasprotovanje Putinu v njegovih 23 letih na oblasti, vključno z izpodbijanjem njegove utemeljitve za "posebno vojaško operacijo" v Ukrajini, ki jo je Prigožin označil za temelječo na lažeh.
8.56 Ruska vojska izvedla vojaško vajo v Črnem morju in obstreljevala Odeso
Ruska mornarica je v Črnem morju izvedla vojaško vajo s pravim strelivom, je danes sporočilo obrambno ministrstvo v Moskvi. Ob tem so ruske sile po navedbah ukrajinskih oblasti znova obstreljevale pristaniško mesto Odesa, pri čemer sta bili ranjeni najmanj dve osebi, poročajo tuje tiskovne agencije.
Ruska črnomorska flota je "izvedla vajo s pravim strelivom na bojnem poligonu v severozahodnem delu Črnega morja," je na Telegramu zapisalo rusko obrambno ministrstvo. Dodali so, da so v vojaški vaji sodelovale tudi zračne sile, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Oblasti v Kremlju so pred tem v sredo razglasile, da so "določena območja v mednarodnih vodah severozahodnega in jugovzhodnega dela Črnega morja začasno nevarna za plovbo". Opozorili so tudi na tveganja pri vzpostavljanju transportnih poti prek Črnega morja brez sodelovanja Moskve.
Oblasti v Kijevu so prav tako sporočile, da je Ukrajina prepovedala plovbo v severovzhodnem delu Črnega morja in Kerški ožini v bližini polotoka Krim, ki ga od leta 2014 zaseda Rusija. S tem je plovba v večjem delu Črnega morja postala nevarna za vsa plovila.
Do vojaške vaje ruskih sil in omejitev plovbe v Črnem morju prihaja po tem, ko je Rusija v začetku tedna odstopila od sporazuma o izvozu ukrajinskega žita, nato pa so oblasti v Moskvi v sredo sporočile, da bodo ladje, ki bodo plule blizu ukrajinskih pristanišč, obravnavali kot potencialne prevoznice vojaškega tovora.
Ruska vojska je ob tem po poročanju nemške tiskovne agencije dpa ponoči znova izvedla zračni napad na ukrajinsko pristaniško mesto Odesa ob Črnem morju. To ključno tranzitno vozlišče za izvoz žita iz Ukrajine je bilo tarča ruskih napadov že četrtič v tem tednu.
"Ob zori so Rusi izstrelili več raket s križarke, ki so jo poslali na nočno patruljiranje po Črnem morju," je danes na Telegramu zapisal vodja ukrajinskega regionalnega vojaškega poveljstva v Odesi Oleg Kiper. Dodal je, da sta bili v napadu ranjeni najmanj dve osebi.
7.03 Ukrajinske sile po navedbah Bele hiše že uporabljajo ameriške kasetne bombe
Ameriški predsednik Joe Biden je v intervjuju, ki ga je v začetku julija predvajala televizija CNN, dejal, da je glede dobave tega orožja Ukrajini sprejel zelo težko odločitev, ki jo je utemeljil s tem, da Kijevu zmanjkuje streliva.
Tiskovni predstavnik Bele hiše John Kirby je v četrtek na vprašanje, ali Kijev zdaj uporablja ameriške kasetne bombe, odgovoril pritrdilno. Po njegovih besedah je bilo to orožje nameščeno na frontni črti v zadnjem tednu.
Kasetno strelivo vsebujejo več manjših bomb in te se po izstrelitvi razpršijo nad širokim območjem. Namenjene so uničevanju tankov in druge opreme ter vojakov, saj lahko zadenejo več tarč naenkrat. A za njimi ostane veliko streliva, ki ne eksplodira in predstavlja nevarnost za civiliste po spopadih tudi desetletja kasneje. Konvencijo o prepovedi kasetnih bomb je podpisalo več kot 120 držav članic, med katerimi pa ni ZDA in Rusije.