Torek, 28. 6. 2022, 22.02
2 leti, 5 mesecev
Tako bo NATO razporedil vojsko po Evropi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
71
Večina vojakov v okviru Natovih sil bo nameščenih v domovini, a bodo organizirane tako, da bodo ustrezno pripravljene za Natove operacije ter obrambno načrtovanje in bodo na voljo poveljnikom zavezništva.
126. dan vojne v Ukrajini. Rusko zunanje ministrstvo je danes sporočilo, da je na zagovor poklicalo norveškega odpravnika poslov in Oslo obtožilo, da blokira dostop do arhipelaga Svalbard v Arktičnem oceanu. Ruski oligarh Oleg Deripaska, nekoč najbogatejši Rus, je v torek v Moskvi odkrito kritiziral vojno v Ukrajini in napovedal, da zmagovalca v njej ne bo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je člane Varnostnega sveta ZN pozval, naj Ruse izključijo iz Varnostnega sveta in ustanovijo sodišče, ki bo preiskalo vsa njihova grozodejstva.
19.10 V izmenjavi ujetnikov osvobojenih 144 ukrajinskih vojakov
17.39 To je doletelo sestrično Vladimirja Putina
15.55 Vrh Nata Rusijo označil za največjo grožnjo varnosti zavezništva
15.18 Zelenski na vrhu Nata zaprosil za sodobno orožje in finančno pomoč
14.57 Rusija obtožuje Norveško, da preprečuje tranzit do Svalbarda
13.40 Rusom zamrznili že za 330 milijard dolarjev premoženja
11.50 Ruski minister: Rusija bo doživela deflacijo
8.35 Zelenski: Rusijo izključite iz Varnostnega sveta
6.30 "Z raketami bomo pokrili sto odstotkov Zahodne Evrope"
6.15 Kijevski župan Natu: Zbudite se, vi ste naslednji!
20.57 Tako bo NATO razporedil vojsko po Evropi
Nato v luči ruske agresije temeljito spreminja tudi svojo obrambno in odvračalno držo, ki bo temeljila na treh elementih. Prvi je okrepitev prisotnosti, ki med drugim vključuje okrepitev bojnih skupin v nekaterih vzhodnih državah članicah na raven brigad. Drugi je več vnaprej nameščene opreme, tretji pa so enote, ki bodo doma, a bodo določene za delovanje na določenem območju v drugi državi. Takšne enote bodo določili prvič po koncu hladne vojne, je na zasedanju Nata v španski prestolnici danes dejal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg.
Nov model Natovih sil torej vključuje tiste, ki bodo nameščene v drugih državah članicah, predvsem na vzhodu zavezništva. Trenutno je takšnih enot, ki so pod neposrednim poveljstvom Nata, več kot 40 tisoč, je pojasnil generalni sekretar.
Večina vojakov v okviru Natovih sil pa bo nameščenih v domovini, a bodo organizirane tako, da bodo ustrezno pripravljene za Natove operacije ter obrambno načrtovanje in bodo na voljo poveljnikom zavezništva.
Zvišali bodo tudi njihovo raven pripravljenosti, od okoli 300 tisoč vojakov jih bo del moral biti pripravljen za odhod v desetih dneh, del pa v 30 dneh, je pojasnil Stoltenberg.
Te dodatne sile bodo po pričakovanjih generalnega sekretarja Nata na voljo prihodnje leto.
ZDA so ob tem napovedale okrepitev prisotnosti svojih sil v Evropi. "Nato se bo okrepil na vseh področjih, na kopnem, v zraku in na morju, s ciljem, da smo pripravljeni na grožnje iz vseh smeri" je dejal predsednik ZDA Joe Biden.
Pri tem je pojasnil, da bodo okrepitve med drugim vključevale povečanje flote rušilcev ameriške mornarice v Španiji, dodatno rotacijsko brigado v Romuniji, okrepljeno napotitev sil v baltske države ter dodatne zmogljivosti zračne in ostale obrambe v Veliki Britaniji, Nemčiji in Italiji.
19.30 Biden hvaležen Erdoganu, ZDA namignile na pripravljenost prodaje bojnih letal Turčiji
Predsednik ZDA Joe Biden se je danes na sestanku ob robu vrha zveze Nato zahvalil turškemu kolegu Recepu Tayyipu Erdoganu, potem ko je ta sklenil dogovor s Finsko in Švedsko, ki bo nordijskima državama omogočila pridružitev zavezništvu. Visoka ameriška uradnica pa je namignila, da so ZDA pripravljene Turčiji prodati bojna letala F-16.
Kot navaja francoska tiskovna agencija AFP, je uradnica ameriškega obrambnega ministrstva Celeste Wallander novinarjem dejala, da njeno ministrstvo v celoti podpira turške načrte za posodobitev svojih oboroženih sil.
"Turčija je visoko usposobljena, visoko cenjena strateška zaveznica Nata," je dejala in poudarila, da močna turška obramba pripomore k močnim obrambnim sposobnostim zveze.
Turčija je leta 2017 kupila ruski protiletalski sistem S-400, zaradi česar je bila deležna kritik zavezništva. ZDA so jo zaradi tega izključile iz nabave in proizvodnje ameriških bojnih letal F-35. Po tem so se v Ankari odločili za nakup letal F-16, še navaja AFP.
19.10 V izmenjavi ujetnikov osvobojenih 144 ukrajinskih vojakov
Ukrajinske oblasti so danes sporočile, da je bilo v izmenjavi ujetnikov z Moskvo izpuščenih 144 ukrajinskih vojakov, večinoma nekdanjih branilcev železarne Azovstal v Mariupolju. Kijev ob tem ni navedel, kdaj in kje je do izmenjave prišlo ter koliko ruskih ujetnikov je bilo v okviru izmenjave izpuščenih, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"To je največja izmenjava od začetka obsežne ruske invazije," so na Telegramu sporočili iz glavnega obveščevalnega direktorata ukrajinskega obrambnega ministrstva. Ob tem so dodali, da je 95 osvobojenih ukrajinskih vojakov nekdanjih branilcev železarne Azovstal iz pristaniškega mesta Mariupolj na jugu Ukrajine, ki je trenutno v ruskih rokah.
17.38 To je doletelo sestrično Vladimirja Putina
Velika Britanija je uvedla nove sankcije proti najožjemu krogu Vladimirja Putina, poroča BBC. Tokrat se je na tnalu znašla tudi Putinova sestrična Anna Civileva, ki je sicer predsednica uprave ruskega rudarskega velikana JSC Kolmar Group. Velika Britanija je zamrznila vse njeno premoženje ter ji prepovedala vstop v državo. Podobne sankcije so doletele tudi Putinovega prijatelja in drugega najbogatejšega Rusa Vladimirja Potanina. Slednji naj bi imel pod palcem okoli 35 milijard evrov, med drugim ima v lasti največjo rafinerijo niklja na svetu.
Velika Britanija je od začetka invazije na Ukrajino sankcije uvedla proti več kot tisoč osebam in več kot 120 podjetjem.
#London: UK sanctions Oligarch Vladimir Potanin, Russia’s second richest man and key supporter of the Kremlin and Anna Tsivileva, Putin’s cousin and president of major Russian company. #RussiaUkraineCrisis pic.twitter.com/5eDTWH3ksG
— Rogers Atukunda (@rarrigz) June 29, 2022
15.55 Vrh Nata Rusijo označil za največjo grožnjo varnosti zavezništva
Voditelji članic zveze Nato so danes sprejeli deklaracijo, v kateri so Rusijo označili za največjo in neposredno grožnjo varnosti zaveznic. Obenem so podprli nadaljnjo podporo Ukrajini ob spopadanju z rusko agresijo. Finsko in Švedsko pa so povabili k članstvu v zavezništvu.
"Ruska federacija predstavlja največjo in najbolj neposredno grožnjo varnosti zaveznic v Natu ter miru in stabilnosti v evroatlantskem območju," so voditelji držav Nata zapisali v deklaraciji vrha.
Kot grožnjo so Rusijo označili v strateškem konceptu Nata, ki so ga potrdili danes. V tem konceptu so Kitajsko označili kot državo, ki predstavlja izziv Natovim interesom, varnosti in vrednotam.
Obenem so v deklaraciji vrha najostreje obsodili rusko agresijo na Ukrajino. Ta močno spodkopava mednarodno varnost in stabilnost, so zapisali. "Gre za očitno kršitev mednarodnega prava," so poudarili in dodali, da Rusija nosi vso odgovornost za to "humanitarno katastrofo".
Napovedali so tudi nadaljevanje in krepitev politične in praktične podpore Ukrajini. Sprejeli so paket pomoči, ki bo med drugim okrepil ukrajinsko kibernetsko varnost in odpornost.
Voditelji, med njimi slovenski premier Robert Golob, so potrdili tudi zavezanost Natovi politiki odprtih vrat. Švedsko in Finsko so povabili k članstvu v Natu in se strinjali o podpisu pristopnih protokolov.
15.18 Zelenski na vrhu Nata zaprosil za sodobno orožje in finančno pomoč
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes voditeljem zveze Nato povedal, da Ukrajina v boju proti ruski agresiji potrebuje sodobno orožje in dodatno finančno pomoč. Hkrati je pozval k sankcijam proti Rusiji, s katerimi bi Moskvi omejili zmožnost financiranja vojne, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Ustaviti moramo prednost, ki ga ima rusko topništvo, za to pa potrebujemo sodobno topništvo," je Zelenski prek video povezave povedal na vrhu Nata v Madridu.
Hkrati je poudaril, da je ravno tako kot orožje, pomembna tudi finančna pomoč. "Rusija še vedno vsak dan prejema milijarde, ki jih uporablja za vojno. Mi pa imamo večmilijardni primanjkljaj in nimamo nafte in plina, da bi ga pokrili," je opozoril.
Po njegovih besedah bi Ukrajina za svojo obrambo potrebovala približno pet milijard ameriških dolarjev na mesec. Pozval je tudi k novim sankcijam proti Rusiji.
Voditelji članic Nata danes na vrhu v Madridu začenjajo bolj vsebinske razprave, med drugim tudi o nadaljnji pomoči Ukrajini v njenem spopadanju z rusko agresijo.
14.57 Rusija obtožuje Norveško, da preprečuje tranzit do Svalbarda
Rusko zunanje ministrstvo je danes sporočilo, da je na zagovor poklicalo norveškega odpravnika poslov, in Oslo obtožilo, da blokira dostop do arhipelaga Svalbard v Arktičnem oceanu. Hkrati so ruske oblasti zagrozile s povračilnimi ukrepi, sporoča francoska tiskovna agencija AFP.
"Od norveške strani smo zahtevali, da vprašanje čim hitreje reši. Povedali smo jim, da bodo neprijateljski ukrepi proti Rusiji privedli do ustreznih povračilnih ukrepov," je opozorilo rusko zunanje ministrstvo.
Hkrati je ministrstvo sporočilo, da so norveške omejitve motile delo ruskega generalnega konzulata na Spitsbergnu, največjem otoku arhipelaga, in tamkajšnjega ruskega premogovniškega naselja. Prav tako naj bi na meji obtičala vozila, ki so na Spitsbergen prevažala hrano in zdravila.
Norveška ima suverenost nad Svalbardom, vendar državljanom več kot 40 držav omogoča, da enakopravno izkoriščajo obsežne vire otokov.
Rusija sicer vztraja, da se arhipelag imenuje Spitsbergen, in ne Svalbard, kar je njegovo uradno ime že od leta 1920, ko je bila podpisana pogodba o predaji otokov Norveški.
14.38 V ZN izpostavili hude posledice vojne v Ukrajini za civiliste
Vodja misije ZN za človekove pravice v Ukrajini Matilda Bogner je danes v Kijevu opozorila, da "civilisti še naprej nosijo breme sovražnosti", Rusija pa vojno v Ukrajini vodi v nasprotju z mednarodnim pravom. Posebej je izpostavila ruski napad na železniško postajo v Kramatorsku v začetku aprila, ki je zahteval 60 življenj.
Gosto naseljena območja so napadalci obstreljevali s težkim topništvom in napadali iz zraka, na nekaterih območjih pa je bilo večkrat uporabljeno kasetno strelivo, je dejala Bognerjeva na novinarski konferenci, ki je sovpadala z novim poročilom o žrtvah vojne, ki ga je izdal urad ZN za človekove pravice.
V poročilu so ugotovili, da obstajajo utemeljeni sumi, da so ruske oborožene sile in z njimi povezane oborožene skupine ter v manjši meri tudi ukrajinske oborožene sile uporabljale kasetno strelivo. Ker kasetne bombe pogosto ne eksplodirajo, lahko ostanejo nevarne še več desetletij po končanju spopadov.
Vojni opazovalci so doslej zabeležili 202 primera poškodovanih ali uničenih zdravstvenih ustanov in 272 primerov poškodovanih izobraževalnih ustanov, čeprav je pravo število verjetno višje, je dejala vodja misije.
Bognerjeva je opozorila, da je bilo do tega tedna med vojno v Ukrajini ubitih ali ranjenih več kot deset tisoč civilistov, med njimi več sto otrok.
"Poudarjam, da so dejanske številke precej višje," je dejala in ocenila, da je umrlo več kot 4.700 civilistov.
V poročilu ugotavljajo še, da so ruske sile februarja in marca izvedle izvensodne poboje v več kot 30 krajih, med drugim v Kijevu, Černigovu in Sumiju, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Združeni narodi so do zdaj preiskali 28 primerov spolnega nasilja, vključno z množičnimi posilstvi.
Podatki, ki so jih zbrali Združeni narodi, temeljijo na več sto pogovorih z žrtvami in pričami ter obiskih na terenu, še navaja dpa.
13.40 Rusom zamrznili že za 330 milijard dolarjev premoženja
Delovna skupina za rusko elito, posrednike in oligarhe (REPO), ki jo sestavljajo zaveznice Ukrajine, je od začetka ruske invazije zamrznila več kot 330 milijard dolarjev finančnih sredstev v lasti ruske elite in centralne banke. Pri tem je danes opozorila, da njeno delo še zdaleč ni končano.
Delovna skupina je v današnji skupni izjavi navedla, da je blokirala 30 milijard dolarjev sredstev ruskih oligarhov in uradnikov ter imobilizirala 300 milijard dolarjev v lasti ruske centralne banke. Prav tako so zadržali najmanj pet luksuznih jaht in zamrznili razkošne nepremičnine v lasti ruskih milijarderjev.
"Skupaj bomo zagotovili, da bodo naše sankcije še naprej nalagale stroške Rusiji zaradi njene neizprosne in nenehne agresije v Ukrajini," je zapisala skupina v izjavi, ki jo je objavilo ameriško finančno ministrstvo.
Skupina REPO je bila ustanovljena 17. marca, tri tedne po invaziji na Ukrajino, da bi povečala gospodarski pritisk na Moskvo v upanju, da bo ruskega predsednika Vladimirja Putina prisilila k prenehanju vojne, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Njeni člani so visoki finančni in pravosodni uradniki iz ZDA, Avstralije, Francije, Kanade, Nemčije, Japonske, Italije, Velike Britanije in Evropske komisije. Vztrajno si prizadevajo za izolacijo Moskve v svetovnem finančnem sistemu, s čimer so Kremlju otežili uporabo njegovega denarja na svetovnih trgih.
Medtem so Velika Britanija, Kanada, Japonska in ZDA v nedeljo skupaj napovedale, da bodo prepovedale nakup zlata iz Rusije, da bi tej državi in njenim tajkunom preprečile uporabo zlata v izogib sankcijam.
11.50 Ruski minister: Rusija bo doživela deflacijo
Rusija bo junija doživela deflacijo, potrošniki pa si bodo po besedah ruskega ministra za gospodarstvo Maksima Rešetnikova prizadevali, da bi denar prihranili in ne porabili.
Ruski gospodarski minister Maksim Rešetnikov.
Na konferenci največje ruske poslovne lobistične skupine je dejal, da je povpraševanje v ruskem gospodarstvu ostalo nizko. Njegove pripombe kažejo, da bi lahko vojna v Ukrajini, ki jo spremljajo sankcije Zahoda, prevzela obtok za finance države.
11.37 Proruska uprava Hersona napovedala referendum o priključitvi Rusiji
Proruska vojaška uprava, ki upravlja okupirano pokrajino Herson, je sporočila, da se pripravlja na izvedbo referenduma o priključitvi k Rusiji. Novico je na Telegramu sporočil namestnik vodje vojaško-civilne uprave Kiril Stremusov, ki je dodal, da bi pokrajina Herson morala postati del Rusije.
Možnost izvedbe takšnega referenduma v južni ukrajinski regiji ni nova in prejšnje napovedi administracije, ki jo je nastavila Moskva, so nakazovale, da bi ga lahko izvedli že jeseni, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Po poročilih, ki so se po navedbah dpa pojavila v torek, so ruske sile medtem prijele izvoljenega župana Hersona Igorja Koljčajeva.
Proruske oblasti so danes sporočile tudi, da so vzpostavile avtobusne in železniške prevoze med anektiranim Krimom ter okupiranimi deli Zaporožja in Hersonom, varnost potnikov pa naj bi zagotavljali pripadniki ruske nacionalne garde, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
10.03 Besede enega najvplivnejših Rusov, ki jih Moskva noče slišati
"Aluminijasti" tajkun Oleg Deripaska je ustanovitelj Rusala, drugega največjega proizvajalca aluminija na svetu, in eden najbogatejših Rusov, pred finančno krizo leta 2008 je bil celo najbogatejši. Vseskozi je veljal za tesnega zaveznika ruskega predsednika Vladimirja Putina. Deripaska je eden od ruskih oligarhov, ki so po invaziji na Ukrajino postali tarča mednarodnih sankcij.
Kljub svojemu (političnemu) statusu v domovini je Deripaska eden redkih res vplivnih Rusov, ki so si v zadnjih štirih mesecih upali javno kritizirati vojno v Ukrajini. Za "noro" jo je označil že konec marca, v torek pa je v izjavi za ruske medije, ki jih povzema tiskovna agencija Reuters, dejal, da bo kakršnakoli vojaška zmaga v Ukrajini pirova.
54-letni Deripaska je med drugim izrazil mnenje, da v obračunu med Moskvo in Kijevom ne bo zmagovalca ter da bo zaradi invazije in sankcij trpelo rusko gospodarstvo. Pazil je sicer, da ni neposredno kritiziral Kremlja ali še posebej ruskega predsednika Vladimirja Putina.
Oleg Deripaska: "Mislim, da bi bilo uničenje Ukrajine kolosalna napaka. Tudi za Rusijo."
Deripaska je med drugim zaskrbljen, da bo Rusija hitro uničila oziroma opustila vse, kar je z gospodarskega vidika dosegla v 90. letih prejšnjega tisočletja in v prvem desetletju novega tisočletja. "Zdaj pa sedimo in čakamo na zmago. Zmago nad čim, čigavo zmago?" se je po poročanju Reutersa spraševal Deripaska.
"Očitno je, da sankcije delujejo"
Ruski oligarh je v popolnem nasprotju s stališčem Kremlja, da so mednarodne sankcije prizadele predvsem Zahod, in ne ruskega gospodarstva, dejal, da je učinek sankcij očiten in da Rusiji zdaj že škodijo bolj kot Evropi. Dodal je, da je vseeno podcenil stabilnost ruskega gospodarstva.
Deripaska tudi meni, da je ruski politični režim trenutno nezamenljiv oziroma da vladavine Putina ne ogroža nihče. "Opozicija je imela raje lepe evropske razglede in je zapustila Rusijo." Deripaska sicer ni omenil ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega, ki trenutno ne uživa v lepih pogledih na Evropo, temveč je zaprt v zloglasnem zaporu v Rusiji.
8.35 Zelenski: Rusijo izključite iz Varnostnega sveta
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v torek na izrednem zasedanju Varnostnega sveta ZN na daljavo člane pozval, naj obiščejo prizorišče ruskega terorističnega napada na nakupovalno središče v Kremenčuku. Predlagal je, naj Ruse izključijo iz Varnostnega sveta in ustanovijo sodišče, ki bo preiskalo vsa njihova grozodejstva.
"Predlagam, da ZN pošljejo posebnega odposlanca ali generalnega sekretarja, da bodo lahko neodvisno preverili informacije in potrdili, da je šlo za ruski raketni napad," je Zelenski dejal o ponedeljkovem napadu v Kremenčuku, v katerem je umrlo najmanj 20 ljudi.
In his nightly address, president Zelensky includes a video of Russian strike on Kremenchuk shopping mall, adding that “Russia will bear responsibility for this act of state terrorism on the battlefield in Ukraine, face tightening sanctions and definitely tribunal” pic.twitter.com/MR1Vl2Ycl0
— Myroslava Petsa (@myroslavapetsa) June 28, 2022
ZN je prav tako prosil, naj oblikujejo pravno definicijo izraza teroristična država, da bi bilo mogoče ruska dejanja uvrstiti v to kategorijo. "Nujno je treba ustanoviti sodišče, ki bo preiskalo vse, kar so ruske sile storile proti Ukrajincem," je dodal Zelenski.
Varnostni svet je pozval, naj ukrepa proti grozodejstvom Rusije in jo izključi iz sveta, vse dokler namerava nadaljevati svoj "terorizem" proti ukrajinskim civilistom. To se sicer ne more zgoditi, lahko pa bi uslišali njegovo prošnjo za posebno sodišče za ruske vojne zločine, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Ukraine’s President Volodymyr Zelenskyy is accusing Russia of becoming “a terrorist” state carrying out “daily terrorist acts” and urged Russia’s expulsion from the United Nations. https://t.co/0MCWSOVtEA
— The Associated Press (@AP) June 29, 2022
Rusija napad na civiliste medtem zanika in trdi, da je zadela skladišče orožja, eksplozija pa je potem poškodovala nakupovalno središče, ki naj bi bilo po ruskih navedbah v tistem času zaprto. Tuje tiskovne agencije, med njimi AFP, so potrdile, da v bližini središča ni nobenega skladišča orožja.
Varnostni svet ZN sicer po zasedanju ni sprejel nobenega ukrepa, saj je Rusija ena od petih stalnih članic s pravico do veta in ima na svoji strani tudi stalno članico Kitajsko. Več kot eno uro pa so se vrstile kritike držav, ki obsojajo vojno, na račun Rusije.
Namestnik ruskega veleposlanika pri ZN Dmitrij Poljanski je medtem potarnal nad tem, da so Zelenskemu dali možnost nastopa, in zavrnil obtožbe, da Rusija v Ukrajini krade žito. Ob tem je zatrdil, da se bo ruska "posebna vojaška operacija" nadaljevala, dokler Ukrajina ne preneha obstreljevati regije Donbas.
Generalna podsekretarka ZN za politične zadeve Rosemary DiCarlo je povedala, da so ZN do zdaj v Ukrajini potrdili 10.600 mrtvih in ranjenih civilistov, dejansko število pa naj bi bilo veliko večje.
Veleposlaniki Albanije, ZDA, Velike Britanije, Francije, Irske in Norveške so medtem pred zasedanjem Varnostnega sveta skupaj ostro obsodili naraščanje števila ruskih raketnih napadov na civiliste in civilno infrastrukturo v Ukrajini.
6.30 "Z raketami bomo pokrili sto odstotkov Zahodne Evrope"
Voditelj Vladimir Solovjov je na televiziji Rusija 1 dejal, da Rusija uporablja le 18 odstotkov svoje vojske v Ukrajini in je pripravljena na neposredno konfrontacijo z Natom, če bo to potrebno. V oddaji je sodeloval Andrej Guruljov, namestnik predsednika dume in nekdanji namestnik poveljnika ruskega južnega vojaškega okrožja. Pohvalil se je, da ruska jedrska zmogljivost pomeni, da lahko likvidira vse, kar ogroža rusko ozemlje. Dejal je tudi, da bi morala Rusija prebiti koridor iz Sankt Peterburga ob obali Baltskega morja. "Šele takrat bomo imeli normalno oskrbo Kaliningrada," je dodal.
Solovjov in Guruljov sta nato prešla na temo jedrskega orožja. Solovjov je dejal, da so politični voditelji na Zahodu "doživeli srčni napad", ko sta beloruski predsednik Aleksander Lukašenko in ruski kolega Vladimir Putin razpravljala o raketnih sistemih iskander in letalih suhoj.
Guruljov je dejal, da bodo iskander namestili ob zahodni beloruski meji in tako "pokrili 100 odstotkov Zahodne Evrope". Rakete iskander lahko nosijo jedrske bojne glave. Trdi, da je njihova učinkovitost 90-odstotna. "Devet od desetih raket bo doseglo cilj, ena se lahko zruši. Verjamem, da bi bil to odličen rezultat, in naši sovražniki bi morali o tem dobro razmisliti, ko nas provocirajo o uporabi jedrskega orožja," je po poročanju Newsweeka še dejal Guruljov.
6.15 Kijevski župan Natu: Zbudite se, vi ste naslednji!
Kijevski župan Vitalij Kličko je voditeljem Nata, ki so se v torek sestali v Madridu, poslal močno sporočilo in jim dejal, naj "naredijo vse, kar je potrebno", da ustavijo vojno, poroča AP.
⚡️ Kyiv mayor Vitali Klitschko makes plea for more weapons for Ukraine: 'Wake up, you will be next.'
— The Kyiv Independent (@KyivIndependent) June 28, 2022
“This is going to be knocking on your door just in the blink of an eye,” Klitschko told reporters in Madrid on June 28, as quoted by Associated Press.
"Ljudje, zbudite se. To se dogaja zdaj. Vi ste naslednji, to bo prišlo na vaša vrata v trenutku, kot bi mignil," je dejal Kličko. Zavrnil je idejo, da bi se Ukrajina morala odpovedati svojim ozemljem za končanje vojne. "Nasilje nad nasilnežem je edini način, da se to ustavi. V tem primeru je nasilnež Rusija," je še povedal Kličko.
6.00 Osrednji dan vrha Nata o Ukrajini ter Švedski in Finski
Voditelji članic zveze Nato bodo danes na vrhu v Madridu začeli tudi bolj vsebinske razprave. Dopoldne bodo govorili o nadaljnji pomoči Ukrajini ob spopadanju z rusko agresijo. Prek videokonference jih bo nagovoril ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Obenem bodo Švedsko in Finsko povabili k članstvu v zavezništvu.
Voditelji bodo v Madridu po pričakovanjih potrdili sveženj celovite pomoči Ukrajini, je že pred zasedanjem napovedal generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg.
V luči ruske agresije na Ukrajino pa Nato krepi tudi svojo obrambno in odvračalno držo, predvsem na svojem vzhodnem krilu. Tako bo število sil za hitro odzivanje zavezništvo povečalo na več kot 300 tisoč. Dopoldne bodo voditelji obravnavali še proračunske izdatke za obrambo in strateški koncept zavezništva.
Popoldne bo namenjeno vprašanju širitve na Švedsko in Finsko, ki ju bodo voditelji predvidoma povabili k članstvu v zavezništvu. To bodo storili, potem ko sta skandinavski državi v torek s Turčijo podpisali memorandum, v skladu s katerim bo Ankara podprla vabilo Švedski in Finski. Ti dve državi sta v zameno za to obljubili podporo Turčiji v boju proti terorizmu.
Premierja Roberta Goloba na zasedanju spremljata zunanja ministrica Tanja Fajon, ki bo danes sodelovala na zasedanju zunanjih ministrov o južnem sosedstvu Nata, in obrambni minister Marjan Šarec, ki bo s svojimi kolegi iz članic Nata in BiH razpravljal o Zahodnem Balkanu.
Preberite tudi povzetek 125. dne vojne v Ukrajini:
71