Torek, 28. 6. 2022, 6.34
2 leti, 5 mesecev
Pustil dekle in v paniki skočil v vodo: trenutek, ko so napadli Rusi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
120
125. dan vojne v Ukrajini. Videoposnetki več nadzornih kamer v ukrajinskem Kremenčuku razkrivajo, da imajo pri opisovanju okoliščin torkovega napada na nakupovalni center Amstor najverjetneje prav in hkrati narobe tako Ukrajinci kot Rusi. Prvi so namreč včeraj zatrdili, da sta nakupovalno središče, v katerem je bilo več kot tisoč civilistov, zadeli dve ruski raketi, drugi pa zagotavljajo, da je bila tarča njihovih raket bližnje skladišče orožja.
20.44 Finski predsednik: Turčija podpira članstvo Finske in Švedske v Natu
20.07 Panika Ukrajincev, ki so se znašli v neposredni bližini ruskega raketnega napada
19.17 Nemci bodo zgradili največjo vojsko v Evropi
16.55 Britanci se oborožujejo: Putin bo najverjetneje napadel še kakšno državo
15.55 V zapor še eden zadnjih vidnih predstavnikov ruske opozicije
13.15 Putin uvedel sankcije proti hčerki in ženi ameriškega predsednika Bidna
12.30 Rusija: Ciljali smo skladišče orožja
10.15 "Rusija izvaja nenavadno intenzivne valove napadov"
9.10 Medvedjev: Ne vmešavajte se v Krim
7.30 Še več mrtvih, reševalci še iščejo žrtve napada
5.00 Voditelji zveze Nato o vojni v Ukrajini in odzivu nanjo
20.44 Finski predsednik: Turčija podpira članstvo Finske in Švedske v Natu
Turčija bo na vrhu zveze Nato v Madridu podprla povabilo Finski in Švedski, da postaneta članici zavezništva, je danes sporočil finski predsednik Sauli Niinistö. Dogovor so Turčija, Švedska in Finska dosegle pred današnjim začetkom vrha Nata v španski prestolnici.
Niinistö, švedska premierka Magdalena Andersson in turški predsednik Recep Tayyip Erdogan so danes ob posredovanju generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga dosegli dogovor o memorandumu, ki potrjuje, da bo Turčija na vrhu v Madridu podprla povabilo Finski in Švedski, da postanega članici zavezništva, je sporočil finski predsednik.
O konkretnih korakih v pristopnem procesu se bodo članice zveze Nato dogovorile v prihodnjih dneh v Madridu, je še sporočil. "Vendar pa je ta odločitev zdaj neizogibna," je povedal v izjavi, ki jo je objavil njegov urad.
Memorandum, ki so ga podpisali zunanji ministri Turčije, Švedske in Finske, določa, da si bodo te tri države zagotavljale medsebojno podporo v luči varnostnih groženj, s katerimi se soočajo. S finskim članstvom se bo ta zaveza še okrepila, je dodal Niinistö.
Tako je bila odpravljena glavna ovira za pridružitev Finske in Švedske zvezi Nato. Državi sta maja spričo ruske agresije na Ukrajino opustili dolgoletno politiko nevtralnosti in vložili prošnjo za vstop v zavezništvo. Ankara je širitvi sprva nasprotovala, saj je Finski in Švedski očitala, da podpirata teroristične organizacije, kot je Kurdska delavska stranka (PKK) v Turčiji.
20.07 Panika Ukrajincev, ki so se znašli v neposredni bližini ruskega raketnega napada
Ruske rakete so včeraj popoldan zadele mesto Kremenčuk v osrednjem delu Ukrajine, v plamene pa je zaradi njih izbruhnil nakupovalni center Amstor, v katerem je bilo po navedbah ukrajinskih oblasti v času napada več kot tisoč civilistov. Do zdaj so našteli najmanj 18 žrtev, približno 60 ljudi je ranjenih, več jih še pogrešajo.
Iz Moskve so danes zatrdili, da so zadeli skladišče orožja, ki naj bi se nahajalo v bližini nakupovalnega centra in bližnje avtomobilske tovarne. Iz kolaža videoposnetkov nadzornih kamer, ki se je po Twitterju razširil danes, je nedvomno razvidno, da je vsaj ena od ruskih raket zadela severni del kompleksa avtomobilske tovarne, ki je od nakupovalnega središča oddaljen približno 600 metrov:
The moment of the explosion after the missile attack on the Amstor mall in Kremenchuk. pic.twitter.com/jwRavuyqtX
— ТРУХА⚡️English (@TpyxaNews) June 28, 2022
Zgornji videoposnetek prikazuje dogajanje v parku z ribnikom Alʹtanka Na Ostrovi Kokhannya, ki se nahaja v neposredni bližini avtomobilske tovarne. Videti je mogoče udarni val, ki je nastal takoj po eksploziji rakete, leteče kose betona in drugega gradbenega materiala ter pa obiskovalce parka, ki so v trenutku raketiranja iskali zavetje.
Toda tretji kader videoposnetka medtem prikazuje tudi oddaljeni oblak dima, ki je nastal po zadetku prve rakete. Geolokacijski podatki naj bi v kombinaciji z videoposnetki dokazovali, da je prvi ruski projektil res zadel nakupovalno središče oziroma eksplodiral v njegovi neposredni bližini, kar je v nasprotju s tem, kar trdijo Rusi.
Red X: first explosion (mall)
— Mike Yeo 杨启铭 (@TheBaseLeg) June 28, 2022
Blue X: second explosion pic.twitter.com/MyBRqx6XlP
Iz Moskve so danes sicer tudi sporočili, da nakupovalni center Amstor v času napada ni obratoval, kar pa ne drži.
Če na zemljevidu preverimo lokacijo nakupovalnega središča in tovarniškega kompleksa, ki je bil domnevno tarča Rusije, lahko tudi ugotovimo, da so ruske navedbe o tem, da se je požar na Amstor razširil iz zadete tovarne, na trhlih tleh, saj nista čisto blizu skupaj - ločujeta ju namreč železniška proga in skladišče na prostem.
19.17 Nemci bodo zgradili največjo vojsko v Evropi
Nemški kancler Olaf Scholz je danes ob koncu zasedanja skupine G7 za nemško medijsko hišo ARD dejal, da bo Nemčija naslednjih nekaj let v povprečju za vojsko namenjala med 70 in 80 milijard evrov. Gostitelj vrha G7 je dodal, da je Nemčija v postopku oblikovanja največje konvencionalne vojske v Evropi.
Na ta način bo Nemčija, poleg ZDA, prispevala največ za obrambo v zvezi Nato, je še sporočil Scholz, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Gre za napoved v skladu s predhodnimi obljubami nemške vlade, ki je konec maja z opozicijskimi konservativci (CDU/CSU) sklenila dogovor o oblikovanju posebnega 100-milijardnega sklada za modernizacijo vojske.
Kancler Scholz je oblikovanje 100-milijardnega sklada prvič napovedal 27. februarja, tri dni po začetku ruske invazije na Ukrajino. Nemčija bo tako v večletnem povprečju dosegla cilj porabe dveh odstotkov bruto domačega proizvoda za obrambo, kot to od članic tudi zahteva zveza Nato.
Nemška vlada se je v uvodnih tednih vojne v Ukrajini znašla pod plazom očitkov, češ da ni pripravljena zadostno vojaško pomagati Ukrajini. Na te očitke so se v Berlinu odzvali z okrepljeno dobavo orožja, tudi v okviru krožnih menjav. V okviru te sheme Nemčija državam, ki pošiljajo svoje orožje v Ukrajino, to nadomešča z lastnim orožjem, še navaja AFP.
Nemčija je od združitve leta 1990 postopno zmanjševala obseg svoje vojske in redno ni dosegala ciljev Nata glede vojaške potrošnje, zaradi česar se je večkrat znašla pod kritikami, predvsem iz Washingtona.
16.55 Britanci se oborožujejo: Putin bo najverjetneje napadel še kakšno državo
Britanski obrambni minister Ben Wallace je pozval vlado Borisa Johnsona k povečanju izdatkov za vojsko za 20 odstotkov. "Putin bo najverjetneje nadaljeval svoj vojaški pohod po Evropi. V času raket dolgega dometa nihče ni varen," je po poročanju Al Jazeere dejal Wallace.
"Nevarnost je vse večja, globalna in ima več dimenzij. Čas je, da se Velika Britanija mobilizira, da je pripravljena in relevantna," je dejal Wallace, ki pa sovražnikov Zahoda ne vidi samo v Moskvi. "Kitajska ima ambicije zrušiti mednarodni sistem, ki temelji na zakonih in demokraciji. Iran ima spet nuklearne ambicije," je le dva primera potencialno sovražnih držal naštel Wallace.
15.55 Žalil je policiste: Sodniki v pripor za 15 dni poslali Janšina
Sodišče v moskovskem okrožju Hamovniki je danes odredilo 15-dnevni pripor za enega zadnjih ruskih opozicijskih aktivistov v državi Iljo Jašina. Pridržali naj bi ga zaradi upravnega prekrška neupoštevanja policije in domnevnih žalitev policistov. Jašin sicer trdi, da se policiji ni upiral in da je njegov pregon več kot očitno politično motiviran.
Odločitev sodišča je na Twitterju objavil kar obsojenec sam. 38-letni Jašin je ob tem vztrajal, da je njegov pregon politično motiviran in da gre za očiten poskus, da bi ga pregnali iz države, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Ta pripor je način pritiska name," je dejal v komentarjih, objavljenih na Telegramu, in poudaril, da ne izključuje možnosti, da je njegovo pridržanje tudi poskus, da bi ruske oblasti v prihodnosti proti njemu sprožile kazenski postopek.
Jašina so sicer iz za zdaj neznanega razloga aretirali v ponedeljek zvečer, ko se je s prijateljico – ki je na Telegramu že ovrgla obtožbe, da je Jašin med aretacijo žalil policiste in preklinjal – sprehajal po enem od moskovskih parkov, navaja AFP.
Po poročanju tujih medijev njegovemu odvetniku Vadimu Prohorovu ni dovoljeno obiskati Jašina.
Po poročanju Reutersa njegovega pridržanja ruske oblasti sploh niso potrdile.
Jašin je v Rusiji postal vidna opozicijska osebnost po množičnih protestih proti vladavini predsednika Vladimirja Putina v letih 2011 in 2012. Je zaveznik zaprtega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega, bil pa je blizu tudi opozicijskemu politiku Borisu Nemcovu, ki je bil leta 2015 ubit v bližini Kremlja.
13.30 Zelenski šefu Nata: Nujno potrebujemo protiraketno obrambo
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je poveljniku Nata Jensu Stoltenbergu v pogovoru povedal, da Ukrajina potrebuje raketne obrambne sisteme, da prepreči ruske napade.
Had a phone conversation with NATO Secretary General @jensstoltenberg. Coordinated positions on the eve of the #NATOSummit in Madrid. Stressed the importance of a powerful missile defense system for Ukraine to prevent Russian terrorist attacks. #StopRussia
— Володимир Зеленський (@ZelenskyyUa) June 28, 2022
"Govoril sem z generalnim sekretarjem Nata Jensom Stoltenbergom. Usklajevala sva stališča pred vrhom Nata v Madridu. Poudaril sem pomen močnega protiraketnega obrambnega sistema za Ukrajino za preprečevanje ruskih terorističnih napadov," je tvitnil Zelenski.
13.25 G7: Milijardna pomoč za reševanje prehranske krize
Voditelji držav skupine G7 so danes obljubili skoraj pet milijard dolarjev za reševanje svetovne prehranske krize, ki jo je sprožila ruska invazija na Ukrajino. Od tega naj bi več kot polovico vsote prispevale ZDA, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Dogovorili naj bi se tudi, da bodo preučili možnosti za omejitev cen ruske nafte, s čimer bi omejili prihodke Moskve za financiranje vojne v Ukrajini.
Dve milijardi dolarjev naj bi bili namenjeni za reševanje življenj z neposrednimi humanitarnimi akcijami. Za trajnostno kratkoročno in srednjeročno pomoč v hrani je namenjenih 760 milijard dolarjev. Denar bo "podprl prizadevanja v več kot 47 državah" in "izboljšal odpornost in produktivnost prehranskih sistemov po vsem svetu, zlasti na ranljivih območjih".
Sredstva držav G7 za globalno prehransko varnost tako od začetka leta znašajo skupaj več kot 14 milijard dolarjev, je razvidno iz skupne izjave voditeljev ob zaključku tridnevnega srečanja, ki je potekalo na dvorcu Elmau na Bavarskem.
13.15 Putin uvedel sankcije proti hčeri in ženi ameriškega predsednika Bidna
Jill in Ashley Biden sta se znašli na seznamu 25 uglednih državljanov ZDA, ki so jim prepovedali vstop v Rusijo. Podrobnosti sankcij še niso znane.
Ameriški predsednik Joe Biden, prva dama Jill Biden, polkovnik David D. Bowling, poveljnik skupne baze Myer-Henderson Hall in Ashley Biden, po odhodu iz Camp Davida v Marylandu. 17. april 2022.
Z ruskega zunanjega ministrstva so sporočili še, da so potezo sprejeli "kot odgovor na strožje ameriške sankcije proti ruskim politikom in javnim osebnostim".
12.30 Rusija: Ciljali smo skladišče orožja
Iz ruskega obrambnega ministrstva so sporočili, da je požar v nakupovalnem središču v Kremenčuku povzročila kasnejša eksplozija streliva.
"27. junija so ruske letalske sile v mestu Kremenčuk izvedle napad na hangarje z orožjem in strelivom iz ZDA in evropskih držav z visoko natančnim zračnim orožjem. Orožje in strelivo zahodne proizvodnje, skoncentrirano v skladišču za nadaljnjo odpremo ukrajinski skupini vojakov v Donbasu, je bilo uničeno. Detonacija skladiščenega streliva je povzročila požar v nefunkcionalnem nakupovalnem centru, ki se nahaja ob tovarni," še trdijo pri ruskem ministrstvu za obrambo.
10.15 "Rusija izvaja nenavadno intenzivne valove napadov"
Rusija je v zadnjih dneh po vsej Ukrajini sprožila "nenavadno intenzivne valove napadov" z uporabo orožja za osvojitev ciljev "strateškega pomena", piše v najnovejšem poročilu britanskih obveščevalcev ministrstva za obrambo.
Latest Defence Intelligence update on the situation in Ukraine - 28 June 2022
— Ministry of Defence 🇬🇧 (@DefenceHQ) June 28, 2022
Find out more about the UK government's response: https://t.co/3jTRlGB574
🇺🇦 #StandWithUkraine 🇺🇦 pic.twitter.com/HomMb8vpb5
9.10 Medvedjev: Ne vmešavajte se v Krim
"Vsak vdor države članice Nata na polotok Krim lahko pomeni napoved vojne Rusiji, ki bi lahko vodila v tretjo svetovno vojno," je včeraj opozoril nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev, zdaj namestnik predsednika sveta za nacionalno varnost. "Grozi nam popolna katastrofa," je dodal.
"Za nas je Krim del Rusije. In to za vedno. Vsak poskus invazije na Krim je napoved vojne naši državi," je Medvedjev povedal za spletno stran časnika Argumenty i Fakty. "In če to stori država članica Nata, to pomeni konflikt s celotnim severnoatlantskim zavezništvom. Tretja svetovna vojna. Popolna katastrofa," je dejal.
Dodal je še, da bo Rusija, če bosta Finska in Švedska vstopili v Nato, okrepila svoje meje in bo "pripravljena na povračilne ukrepe", to pa bi lahko vključevalo možnost postavitve hiperzvočnih raket Iskander na "njihov prag".
8.30 Eksplozije v Mikolajevu
V Mikolajevu na jugu Ukrajine so zjutraj odjeknile eksplozije, je povedal župan Oleksandr Sienkevič. Sirene za zračni napad so se prvič oglasile okoli 5. ure zjutraj po lokalnem času in so še aktivne.
7.30 Še več mrtvih, reševalci še iščejo žrtve
Po napadu na nakupovalno središče so do zdaj našteli najmanj 18 mrtvih in 59 ranjenih, navaja vodja državne službe za izredne razmere Sergej Kruk.
Reševalci še vedno iščejo žrtve, je za Kyiv Independent povedal tiskovni predstavnik uprave regije Poltava Maksim Kovaljev. Predvidevajo, da bo žrtev še več, je še dejal Kovaljev.
5.30 Ruska raketa zadela polno trgovsko središče v Ukrajini
V ponedeljkovem bombnem napadu na trgovinsko središče v ukrajinskem mestu Kremenčuk je umrlo najmanj 15 ljudi, je dejal regionalni guverner Dmitro Lunin.
Napad so nemudoma obsodili voditelji držav skupine G7, zbrani na vrhu v Nemčiji, Ukrajina pa je zahtevala sklic izredne seje Varnostnega sveta ZN. Skupina G7 je napad v trgovinskem središču opredelila kot odvratno dejanje in vojni zločin.
"Brezobzirni napadi na nedolžne civiliste so vojni zločini. Ruski predsednik Vladimir Putin in odgovorni za napad bodo odgovarjali," je sporočila skupina voditeljev držav G7.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je povedal, da je bilo v času napada v trgovskem centru več kot tisoč ljudi, poroča AFP.
Zelenski je napad, v katerem je bilo poleg smrtnih žrtev tudi najmanj 40 ranjenih, označil za enega najbolj predrznih terorističnih napadov v zgodovini Evrope ter poudaril, da trgovski center Rusiji ni predstavljal nobene grožnje in ni imel nobene strateške vrednosti kot tarča. Rusija naj bi po njegovih besedah teroristično dejanje izvedla, da onemogoči normalno življenje ljudi.
"V svoji nemoči se Rusija še naprej izživlja nad navadnimi civilisti. Nima smisla računati na njeno dostojnost in človeškost," je v večernem nagovoru Ukrajincev v ponedeljek dejal Zelenski.
Ukrajinske oblasti poročajo, da je raketo izstrelil ruski bombnik tupoljev 22M3, ki je letel nad zahodno Rusijo pri Kursku. Kremenčuk, ki leži jugovzhodno od Kijeva, je napadla še ena podobna raketa iz istega ali podobnega ruskega bombnika, ki je uničila športno dvorano.
Tiskovni predstavnik generalnega sekretarja ZN Antonia Guterresa Stephane Dujarric je napad obsodil in dejal, da civilna infrastruktura ne sme nikoli biti tarča napadov.
5.00 Voditelji zveze Nato o vojni v Ukrajini in odzivu nanjo
Voditelji zveze Nato bodo danes s slavnostno večerjo v Madridu začeli tridnevno zasedanje, v ospredju katerega bo nadaljnja pomoč Ukrajini ter krepitev obrambne in odvračalne drže Nata zaradi ruske agresije na to državo. Ob robu se bodo danes sestali voditelji Turčije, Švedske in Finske, ki se želita pridružiti Natu, a Ankara to blokira.
Premierji in predsedniki 30 članic zavezništva bodo zasedanje v Madridu začeli danes s slavnostno večerjo, ki jo bo gostil španski kralj Felipe VI.
Ob robu zasedanja bo generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg danes gostil tudi srečanje turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, finskega predsednika Saulija Niinistöja in švedske premierke Magdalene Andersson.
Stoltenberg je pred vrhom izrazil upanje, da bodo v Madridu dosegli napredek v pogovorih o prošnjah Švedske in Finske za članstvo v Natu, ki sta se za to odločili po ruski invaziji na Ukrajino. Obravnavo njunih prošenj blokira Turčija, ki jima očita podporo Kurdski delavski stranki (PKK). To Ankara obravnava kot teroristično organizacijo.
Vprašanju širitve na Švedsko in Finsko bo sicer namenjeno sredino popoldne, ko se bodo ministrom 30 držav članic pridružili predstavniki partneric, tudi EU.
Pred tem bodo v sredo dopoldne voditelji zaveznic razpravljali o nadaljnji pomoči Ukrajini, ki je že več kot štiri mesece deležna ruske agresije, krepitvi obrambne in odvračalne drže v luči ruske invazije ter strateškem konceptu zavezništva.
Iz Slovenije se bo vrha udeležil premier Robert Golob. Spremljala ga bosta zunanja ministrica Tanja Fajon in obrambni minister Marjan Šarec, ki bosta imela ločena programa.
120