Četrtek, 5. 11. 2020, 6.04
4 leta
Biden z veliko prednostjo, Trump še ni odpisan #video
V več ameriških zveznih državah še štejejo glasovnice s torkovih predsedniških volitev. Trenutno po elektorskih glasovih vodi demokrat Joe Biden, a bi republikanec Donald Trump še lahko osvojil ključne zvezne države. Oba sta prepričana o zmagi, a je Trump že vložil nekaj tožb za ponovno štetje glasov. Biden ima po projekcijah Fox News in AP trenutno 264, Trump pa 214 elektorskih glasov. Za zmago na volitvah jih predsedniški kandidat potrebuje 270.
Glede na projekcije ameriških medijev trenutno vodi Joe Biden z 264 elektorskimi glasovi, a bi Donald Trump z 214 glasovi še lahko osvojil ključne zvezne države. Sprva je bolje kazalo Trumpu, a ko so začeli šteti glasovnice, ki so prišle po pošti, se je ponekod tehtnica nagnila v prid Bidnu. Tako so zvečer ameriški mediji Bidnovo zmago razglasili v Wisconsinu, nato pa še v Michiganu. Bidnu so nekateri ameriški mediji že pred tem pripisali zmago v Arizoni, kjer glasovnice sicer še vedno preštevajo.
Biden prepričan o zmagi in osvojitvi Bele hiše
Kot je sporočil Biden, je že jasno, da bo dosegel 270 elektorskih glasov. "Nisem tu, da bi razglasil zmago, sporočam pa, da smo prepričani, da bomo, ko bo štetje končano, zmagovalci," je dejal Biden, ki se je javil iz svojega štaba v Wilmingtonu. Neodločen je še izid v štirih zveznih državah.
Joe Biden trenutno vodi v predsedniški tekmi za Belo hišo.
Biden trenutno vodi v Nevadi, ki zmagovalcu daje ravno šest elektorskih glasov. Neodločene so še Pensilvanija, Severna Karolina in Georgia. Poleg Nevade, kjer Trumpova kampanja napoveduje tožbe, kot jih je že vložila v Michiganu in Wisconsinu, ima Biden najboljše možnosti za uspeh še v Pensilvaniji, čeprav trenutno tam za Trumpom zaostaja za okoli 300 tisoč glasov, poroča STA.
Trump je v sredo zvečer svojim podpornikom po elektronski pošti že razglasil zmago v Pensilvaniji, tako kot je v sredo zgodaj zjutraj razglasil ponovno osvojitev Bele hiše. Glasovnice preštevajo še v Pensilvaniji, Severni Karolini in Georgii, kjer je Trumpova prednost v sredo zvečer iz ure v uro kopnela, a je vprašanje, ali bo Biden v kateri od omenjenih zveznih držav dobil dovolj glasov za zmago.
V ključnih zveznih državah še preštevajo glasove
Ko je Trump razglasil zmago, je imel v Pensilvaniji skoraj 700 tisoč glasov prednosti. A še v sredo popoldne je bilo treba v Pensilvaniji prešteti še okoli milijon glasovnic, ki so bile oddane po pošti. Zdaj je Trumpova prednost skopnela na nekaj več kot 160 tisoč glasov, trenutno pa so prešteli 89 odstotkov vseh glasovnic, poroča STA.
Trump med štetjem glasov razglasil zmago. Video: Planet.
V Severni Karolini je ob preštetih 94 odstotkih glasovnic Trumpova prednost 77 tisoč glasov, v Georgii pa manj kot 20 tisoč. V zadnji je preštetih že 98 odstotkov vseh glasovnic, vendar pa še čakajo zadnje glasovnice iz okrožij, kjer se je Biden odrezal precej bolje od Trumpa, zlasti na območju Atlante.
V Severni Karolini je treba prešteti še 116 tisoč glasovnic, ki so bile oddane po pošti, počakati pa bo treba še tiste, ki bodo morda še prišle. V skladu s pravili te zvezne države so namreč veljavne vse glasovnice po pošti, ki so bile žigosane do 3. novembra, štejejo pa jih lahko do 12. novembra. Glede na dosedanje rezultate glasovnic po pošti so bile te močno v prid Bidna. V Nevadi, kjer za zdaj vodi demokrat, naj bi izide objavili danes popoldne po srednjeevropskem času.
Trump vlaga tožbe, ponekod zahteva konec štetja glasovnic
Biden je svojim podpornikom sporočil, da je jasno, da je na poti do 270 elektorjev in da verjame v zmago, ki pa je ne bo razglasil, dokler ne bodo preštete vse glasovnice. Trump je razglasil zmago, ko je bilo treba prešteti še 33 milijonov glasovnic. Demokrat je zadovoljen, da je dobil več kot 71 milijonov glasov volivcev ali okrog tri milijone več od Trumpa. Glasovnice sicer še preštevajo.
Donald Trump je že vložil tožbe za zaustavitev štetja glasovnic v Georgii, v Wisconsinu zahteva vnovično preštevanje, v Pensilvaniji zahteva konec štetja glasovnic, v Nevadi in Arizoni pa zahteva nadaljevanje štetja glasov.
Trump je že vložil tožbe za zaustavitev štetja glasovnic v Georgii, v Wisconsinu zahteva vnovično preštevanje, v Pensilvaniji zahteva konec štetja glasovnic, v Nevadi in Arizoni zahteva nadaljevanje štetja glasov ter napoveduje sodne spore v primeru neugodnih izidov zase. Trumpa v javnosti včeraj sicer ni bilo na spregled, je pa v Pensilvanijo poslal svojega sina Erica Trumpa in odvetnika Rudyja Giulianija. Trumpovi odvetniki bodo poskušali ustaviti preštevanje glasovnic.
V ZDA so medtem v sredo potekali protesti. V New Yorku in drugje so demokrati zahtevali, naj se prešteje vsak volilni listič, Trumpovi privrženci pa so v Pensilvaniji, Michiganu in Wisconsinu zahtevali zaustavitev štetja. V Arizoni so Trumpovi volivci vložili tožbo za razveljavitev ali ponovne volitve, ker naj bi jim na voliščih dali kemične svinčnike s takim črnilom, da jih stroji za preštevanje glasovnic niso zaznali. Te naj bi delili le republikanskim volivcem v doslej republikanski državi.
Trumpu zmago na Floridi prinesli glasovi Latinskoameričanov
Trump je med drugim zanesljivo zmagal na Floridi, kjer so ankete nakazovale tesen rezultat oziroma celo Bidnovo prednost. Po poročanju STA se je Trump v Miamiju dobro odrezal med volivci kubanskega, venezuelskega in kolumbijskega izvora. Zasluga za to je šla predvsem uspešni volilni kampanji na Floridi, med katero so republikanci poudarjali, da želijo demokrati z Bidnom na čelu v ZDA uvesti socializem.
Trumpova kampanja je Bidna prikazovala kot socialista in prijatelja venezuelskega predsednika Nicolasa Madura ter bratov Castro na Kubi. Trump je pogosto obiskoval Miami, pred volitvami pa je v Beli hiši gostil tudi še živeče veterane neslavne invazije na Kubo v Prašičjem zalivu. Biden je v Miamiju sicer osvojil več glasov kot Trump, a se je odrezal precej slabše kot Hillary Clinton leta 2016. Trump je v Miamiju dobil 120 tisoč glasov Američanov kubanskega rodu več od Bidna, poroča STA.
Demokrati brez senata in z manjšo večino v predstavniškem domu
Demokrati sicer nimajo pretiranega vzroka za slavje. Kot kaže, jim tudi tokrat ne bo uspelo prevzeti večine v zveznem senatu, v predstavniškem domu pa bodo imeli manjšo večino kot do zdaj. Demokrati so imeli v sredo zvečer zagotovljenih 48 sedežev v novem senatu, republikanci prav toliko, neodločenih pa je ostalo le še pet sedežev.
Ob tem so demokrati pričakovali, da jim bo na tokratnih volitvah v predstavniški dom zveznega kongresa uspelo nadgraditi uspeh iz leta 2018, ko so prevzeli večino, vendar pa nepopolni izidi kažejo, da jim to ne bo uspelo. Do srede zvečer so jim republikanci odvzeli najmanj pet sedežev. Za večino je potrebnih 218 sedežev. Demokrati so na volitve prišli z 232, republikanci pa s 197 sedeži, pri čemer lahko zadnji zdaj računajo na več kot dvesto sedežev, poroča STA.
87