Četrtek, 6. 3. 2025, 0.01
6 ur, 45 minut
Bo EU kos tektonskim premikom, ki jih je sprožil Trump?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,94
Voditelji EU bodo po hitropoteznem zunanjepolitičnem šahu, ki ga je v zadnjih tednih glede vojne v Ukrajini odigral ameriški predsednik Donald Trump, na izrednem zasedanju v Bruslju skušali strniti vrste. Na dnevnem redu bo razprava o nadaljnji podpori Ukrajini in o dvigu obrambnih izdatkov. V Evropi prevladuje ocena, da ZDA zaradi paktiranja Trumpa z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom niso več zanesljiva partnerka in da mora Unija bistveno povečati vlaganja v obrambo, kar bi lahko pomenilo tudi reze na drugih področjih, kot je socialna država. Kako se bo v tej razpravi postavila Slovenija, še ni povsem jasno, saj široke politične razprave o tem vprašanju ni bilo.
Diplomatski jezik
Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je v vabilu na izredni vrh zapisal, da bodo predsedniki vlad in držav članic govorili o okrepitvi podpore Ukrajini v njenem boju z rusko agresijo, ki traja že več kot tri leta. "EU in njene članice so pripravljene prevzeti večjo odgovornost za evropsko varnost. Zato moramo biti pripravljeni tudi na morebiten evropski prispevek varnostnim jamstvom, potrebnim za zagotavljanje trajnega miru v Ukrajini," je poudaril Costa.
Jezik orožja
Voditelji, med njimi premier Robert Golob, bodo obravnavali predlog visoke zunanjepolitične predstavnice Unije Kaje Kallas za okrepljeno vojaško pomoč Kijevu letos. Ta 20 milijard evrov vreden načrt po neuradnih informacijah vključuje najmanj 1,5 milijona kosov topniškega streliva, sisteme protizračne obrambe ter urjenje ukrajinskih vojakov.
Obravnavali bodo predlog visoke zunanjepolitične predstavnice Unije Kaje Kallas za okrepljeno vojaško pomoč Kijevu letos. Načrt je vreden 20 milijard evrov.
Jezik Trumpovih in Putinovih zaveznikov
Predlogu najglasneje nasprotujeta slovaški premier Robert Fico in madžarski premier Viktor Orban, ki sta pred zasedanjem znova izrazila nestrinjanje z nadaljnjim zagotavljanjem vojaške pomoči Kijevu. Orban se je obenem zavzel za to, da EU po zgledu ZDA vzpostavi neposreden dialog z Rusijo o prekinitvi ognja in trajnem miru v Ukrajini, Fico pa je poudaril potrebo po takojšnji prekinitvi ognja v Ukrajini.
Sodelovanje ukrajinskih in evropskih predstavnikov v pogovorih o končanju vojne v Ukrajini, ki sta jih ZDA in Rusija začeli sami, bo po pričakovanjih tudi ena od tem četrtkovega vrha. V EU poudarjajo, da ti pogovori ne morejo potekati brez Ukrajine in Evrope, saj gre za njuno varnost.
Viktor Orban se je zavzel za to, da EU po zgledu ZDA vzpostavi neposreden dialog z Rusijo o prekinitvi ognja in trajnem miru v Ukrajini.
Odposlanec EU
Costa je tako pretekli ponedeljek po srečanju več evropskih voditeljev z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v Kijevu napovedal, da bodo na izrednem vrhu razpravljali o imenovanju skupnega odposlanca, ki bi v pogajanjih zastopal EU in druge evropske države.
Toplo-hladno
Voditeljem članic EU se bo ob začetku zasedanja pridružil tudi Zelenski, ki mu je večina evropskih kolegov podporo izrazila že po petkovem besednem spopadu z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Beli hiši. Odnosi med Ukrajino in ZDA so se sicer kasneje otoplili, ko je Zelenski dejal, da je pripravljen delati pod močnim vodstvom Trumpa, da bi dosegli trajni mir.
Trump je tudi po vrnitvi na oblast 20. januarja močno spremenil pristop ZDA do vojne v Ukrajini, med drugim je znova vzpostavil stike z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in zamrznil dobavo vojaške pomoči Kijevu.
Britanski premier Keir Starmer je v Londonu gostil srečanje voditeljev, podpornikov Ukrajine.
London je vse bliže EU
Sprememba v zunanji politiki ZDA je bila tudi povod za več srečanj voditeljev evropskih in drugih držav pod vodstvom francoskega predsednika Emmanuela Macrona in britanskega premierja Keira Starmerja, ki so se zvrstila od sredine februarja.
Koalicija voljnih
Zadnje srečanje je v nedeljo v Londonu gostil Starmer. Na njem so se dogovorili o načrtu v štirih točkah, ki med drugim predvideva nadaljevanje vojaške pomoči Ukrajini in ekonomskega pritiska na Rusijo. Poudarili so nujnost udeležbe Ukrajine na kakršnihkoli mirovnih pogovorih in izpostavili, da mora trajen mir zagotoviti suverenost in varnost države. Dogovorili so se tudi za oblikovanje t. i. koalicije voljnih, ki bi branila uresničevanje morebitnega mirovnega dogovora.
150 milijard
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je voditeljem v pismu pred vrhom predstavila načrt za ponovno oborožitev Evrope, ki med drugim predvideva vzpostavitev novega finančnega instrumenta v vrednosti do 150 milijard evrov posojil, namenjenih naložbam v obrambo. Obenem namerava Komisija članicam omogočiti izvzetje naložb v obrambo iz evropskih javnofinančnih pravil.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je voditeljem v pismu pred vrhom predstavila načrt za ponovno oborožitev Evrope, ki med drugim predvideva vzpostavitev novega finančnega instrumenta v vrednosti do 150 milijard evrov posojil, namenjenih naložbam v obrambo.
Kje je Slovenija?
Slovenija je še daleč od zaveze, v skladu s katero naj bi članice zveze Nato do lani izdatke za obrambo povečale na dva odstotka BDP. Namenila je okoli 1,35 odstotka, dvig na dva pa načrtuje do leta 2030.
Premier Golob se pred bruseljskim vrhom s parlamentarnimi strankami ni širše posvetoval o tem, kakšno naj bo stališče Slovenije do tektonskih geopolitičnih premikov. Celo v koalicijskih partnericah so dejali, da bodo počakali na predloge iz Bruslja z argumentom, da je neznank preveč. So pa v Levici Aste Vrečko ponavljali skeptično stališče do Nata in nasprotovanju povečevanju obrambnih izdatkov.
Stališče tik pred vrhom
Golob je po sredini seji vlade dejal, da bo o dogajanju glede Ukrajine in pozivov k okrepitvi obrambnih izdatkov dal izjavo pred izrednim zasedanjem evropskih voditeljev v Bruslju. Kot razlog je navedel dodatne posvete. Po telefonu je govoril tudi z Zelenskim, ki mu je poročal o srečanju v Londonu in napovedal pripravo načrta korakov do miru v Ukrajini.
Ukrajinski predsednik je ponovil, da bi Evropa morala v prihodnjih mirovnih pogovorih poleg Ukrajine in ZDA sedeti za pogajalsko mizo. "Evropa ima skupno vizijo, kako naj se vojna konča in kakšna morajo biti varnostna jamstva," je dodal.
Premier Golob je po sredini seji vlade dejal, da bo o dogajanju glede Ukrajine in pozivov k okrepitvi obrambnih izdatkov dal izjavo pred izrednim zasedanjem evropskih voditeljev v Bruslju.
Denar še za kaj drugega
Golob bo v Bruslju zastopal stališče, da bi Slovenija del sredstev, namenjenih obrambi in varnosti, usmerjala v splošno odpornost države proti sodobnim varnostnim izzivom. Pri tem gre predvsem za dvojno uporabo, krepitev domače obrambne industrije, kibernetske varnosti in izgradnjo infrastrukture, vključno s krepitvijo zdravstvenega sistema. Golob je zaradi spremenjenih geostrateških razmerij po menjavi oblasti v ZDA sredi februarja ocenil, da je zvišanje obrambnih izdatkov politična realnost.
Minister Sajovic pa ...
Minister za obrambo Borut Sajovic je v ponedeljek ocenil, da Slovenija ni in ne more biti otok sam zase. Kot članica Nata bo morala spoštovati sprejete dogovore, vendar pa "ta trenutek sprememb dogovorov ni, so le ideje, želje, pobude, potrebe, razmisleki", je dejal.
