Ponedeljek, 16. 7. 2018, 12.09
6 let, 4 mesece
Bo izkušeni Putin izkoristil političnega novinca Trumpa?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,48
1
Finska prestolnica danes gosti zgodovinsko srečanje ameriškega predsednika Donalda Trumpa z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom. Po pisanju medijev bodo vrh zasenčile v petek vložene obtožnice v ZDA proti 12 ruskim obveščevalcem zaradi vdorov v računalnike demokratske stranke. A politolog Bogomil Ferfila opozarja, da se v ozadju morda pripravlja večji dogovor.
"Na srečanje s Putinom grem brez posebnih pričakovanj. Želim izvedeti kaj o Siriji," je konec minulega tedna novinarjem dejal Trump. Ob tem je dodal, da bo ruskega kolega vprašal tudi "priljubljeno vprašanje o vpletanju v volitve".
Trump: Odnosi z Rusijo še niso bili slabši
Ravno to vprašanje bi po mnenju analitikov utegnilo zasenčiti pogovore v Helsinkih. V petek je namreč posebni tožilec za preiskavo ruskega vpletanja v ameriške volitve leta 2016 Robert Mueller vložil obtožnice proti 12 ruskim obveščevalcem zaradi vdorov v računalnike demokratske stranke. Demokratski politiki v ZDA so ob tem Belo hišo celo pozvali, naj odpove vrh v Helsinkih.
Trump se na pozive ni odzval, v izjavi novinarjem pa je dejal, da Putina o tem "lahko vpraša", več kot to pa da ne more storiti. Danes zjutraj pa je ameriški predsednik tvitnil, da njihovi "odnosi z Rusijo nikoli niso bili slabši po zaslugi več let ameriške neumnosti in zdaj zaradi prirejenega lova na čarovnice".
Our relationship with Russia has NEVER been worse thanks to many years of U.S. foolishness and stupidity and now, the Rigged Witch Hunt!
— Donald J. Trump (@realDonaldTrump) July 16, 2018
Ferfila: To je le krinka ...
"Trump se mora pokazati, da ima verzijo proti Rusom, in tu menim, da popušča domači politiki," dogajanje okoli obtožnic komentira politolog Bogomil Ferfila in dodaja, da so "teh diplomatov že veliko izgnali, tako Američani kot Rusi".
Čeprav se zdi, da je to glavno vprašanje vrha v Helsinkih, utegne biti to le "stranska finta", s katero želijo zakriti glavni dogovor, ki ga danes utegneta skleniti Američan in Rus, bojijo pa se ga predvsem baltske države, Poljska in Ukrajina, razlaga Ferfila.
Vladimir Putin vlada Rusiji že 18 let, Donald Trump pa je popoln politični novinec in mnoge skrbi, da bo Rus Američana ovil okrog prsta glede Ukrajine, Sirije, zveze Nato, evropske varnosti in še česa.
... v ozadju pomembnejši dogovor
Poznavalec globalnega političnega dogajanja meni, da se danes zna zgoditi pomembna kupčija, ki jo od Trumpa pravzaprav zahtevata Savdska Arabija in Izrael. In sicer, da bi Trump Putinu "nakazal priznanje zasedbe krimskega polotoka" in priznal vladavino Bašarja al Asada v Siriji v zameno, da bi skupaj pritisnili Iran k umiku iz Sirije.
ZDA in njena glavna zaveznika na Bližnjem vzhodu, Savdska Arabija in Izrael, so namreč močno zaskrbljeni zaradi iranske nevarnosti in delajo vse, da bi ustavile Iran. "V tej luči se je zgodil tudi odstop od jedrskega sporazuma," pravi Ferfila in dodaja, da na tak dogovor nakazuje tudi nacionalna varnostna strategija ZDA, v kateri je kot "sovražnik številka ena naveden Iran".
"Vse kaže, da je tudi Savdska Arabija, kot največja sovražnica Irana, pripravljena na takšno kupčijo. Čeprav je financirala bojevanje proti Asadu, je sedaj pripravljena stopiti nazaj in priznati režim v zameno, da se Iran umakne," še dodaja politolog s Fakultete za družbene vede.
Putin utegne izkoristiti političnega novinca
Mnoge analitike sicer skrbi, da utegne Putin, ki Rusiji vlada že 18 let, Trumpa kot popolnega političnega novinca oviti okrog prsta glede Ukrajine in Sirije, pa tudi zveze Nato in evropske varnosti.
Putin in Trump se bosta srečala v predsedniški palači, pred palačo pa se bodo po napovedih zbrali protestniki, ki pozivajo proti kršenju človekovih pravic, svobode medijev in različnosti mnenj.
Vrh Trump-Putin v Helsinkih bodo sicer pospremili protestniki, ki so Trumpa pospremili že ob včerajšnjem prihodu. S pozivi proti kršenju človekovih pravic, svobode medijev in različnosti mnenj se je na ulice Helsinkov včeraj podalo več kot 2000 ljudi.
1