Bo kitajski borzni padec zatresel tudi Slovenijo?

Zlom kitajske borze je v ponedeljek zatresel tudi druge azijske borze, negotovost je zajela tudi Wall Street in borze v Evropi. Toda to je še precej daleč od kakšne nove svetovne finančne krize. Kitajski delniški tečaji sicer še upadajo, a evropske borze so spet poslovale pozitivno, okrevajo tudi nekatere azijske borze.

Nova kriza bi bila za Slovenijo usodna Kot pravi ekonomist Anže Burger, je težko napovedati, ali nas čaka nova svetovna finančna kriza kot leta 2008, ko je propadla banka Lehman Brothers. Toda načeloma so tudi države v Aziji v boljši kondiciji, kot so bile na primer pred veliko azijsko finančno krizo, ki je izbruhnila leta 1997.

Te države imajo manjše dolgove, so torej manj izpostavljene in imajo večje devizne rezerve. Burger upa, da se kitajska kriza ne bo prelila v tujino, zlasti v Slovenijo, ki je komaj začela okrevati. "Nova kriza bi bila za Slovenijo usodna," je prepričan.

Kitajski borzni zlom je zdrav in utemeljen popravek Kot pojasnjuje Burger, je upad delniških tečajev na Kitajskem utemeljen in zdrav popravek zaradi nižanja pričakovane gospodarske rasti. Vrednosti delnic kitajskih podjetij, ki so na borzi, so bile namreč prenapihnjene glede na svoj resnični potencial rasti.

Od lani, ko je kitajska država spodbujala male vlagatelje, naj vlagajo na borzo, se je ta borzni balon še bolj napihnil in na koncu začel pokati. Kitajski borzni trg je po poku izgubil pet bilijonov dolarjev (4,4 bilijona evrov ). To je približno polovico kitajskega bruto domačega proizvoda (BDP).

Manjši izvoz na Kitajsko bo prizadel tudi slovenska podjetja Ker se bo kitajska gospodarska rast upočasnila, bo to deloma vplivalo tudi na rast največjih izvoznikov na kitajski trg, kot so Nemčija, Francija in druge razvite države EU, kar bo posredno vplivalo tudi na slovenska podjetja, ki sodelujejo s podjetji iz teh držav.

"To je stvar, na katero se bomo morali navaditi. Da bo morala Kitajska, ki je bila do zdaj največji generator rasti, v prihodnjih letih spodbuditi svojo rast z liberalizacijo gospodarstva in domačo porabo, ne pa več samo z izvozom in naložbami," poudarja Burger.

Previsoka kitajska gospodarska rast Po njegovem mnenju je Kitajska že do zdaj glede na vse napovedi izkazovala izrazito previsoke stopnje gospodarske rasti v primerjavi z zgodovinskimi trendi podobnih držav na podobnih ravneh razvitosti. Upočasnitev je bila tako pričakovana že dalj časa.

Popravek na borzi izraža tako upočasnitev rasti kot tudi strukturne spremembe ekonomske politike. Kitajska država je namreč začela liberalizirati kapitalske tokove in poskušala popraviti zelo velik obseg zapadlih terjatev in velik obseg dolga na lokalni ravni. Vsa kitajska zadolženost – če seštejemo javni, zasebni in finančni dolg – je namreč med 180 in 190 odstotkov BDP, še pojasnjuje Burger.