Ponedeljek, 20. 4. 2020, 4.00
4 leta, 7 mesecev
Bo za Putina usoden novi koronavirus?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
9,15
21
Tako kot za druge svetovne voditelje je tudi za ruskega predsednika Vladimirja Putina pandemija novega koronavirusa velik izziv, a tudi velika nevarnost. Od tega, kako uspešen bo v spopadu z nevarnim virusom, bo morda odvisna tudi njegova nadaljnja politična kariera.
Pandemija koronavirusa je za Vladimirja Putina hkrati težava in priložnost. Ustavne spremembe so mu tako začasno padle v vodo, padle so tudi cene nafte, prav tako se virus hitro širi po državi. Po drugi strani pa poskuša Putin pandemijo izkoristiti za krepitev ruske propagande v tujini.
Bilo je 15. januarja letos. Ruski predsednik Vladimir Putin, ki največji državi na svetu vlada že od leta 1999, je tega dne predlagal spremembe ruske ustave. Istega dne je tudi odstopila ruska vlada pod vodstvom Dmitrija Medvedjeva, Putin pa je za novega predsednika vlade malce presenetljivo imenoval dotedanjega vodjo davčne uprave Mihaila Mišutina. Spremembe ruske ustave, ki bodo med drugim 67-letnemu Putinu omogočile, da se bo še dvakrat potegoval za predsednika države (zdajšnji mandat se mu bo iztekel leta 2024), je marca najprej potrdila ruska duma, nato pa še rusko ustavno sodišče.
Odlog referenduma in padec cen nafte
Manjkalo je samo še zadnje dejanje – potrditev ustave na referendumu, ki je bil razpisan za 22. april. Toda pandemija novega koronavirusa, ki se je razdivjala tudi v Rusiji, je preprečila Putinove načrte. Referendum je preložen in s tem so Putinovi ustavni načrti vsaj začasno padli v vodo. Zaradi pandemije je Moskva preložila tudi vse javne slovesnosti 9. maja ob 75. obletnici zmage v drugi svetovni vojni, tudi vojaško parado na moskovskem Rdečem trgu. Dogodek, ki je bil načrtovan kot velik spektakel, je tako še ena žrtev pandemije.
V Rusiji je bilo v petek z novim koronavirusom uradno okuženih 28 tisoč ljudi, a je pravo število okuženih najverjetneje precej večje.
Pandemija novega koronavirusa oziroma njene gospodarske posledice so Putinovo Rusijo udarile tudi po žepu. Veliko škodo povzročajo prekinitev trgovinskih tokov s Kitajsko in karantenski ukrepi. Zaradi ukrepov za zajezitev širjenja virusa, ki so delno omrtvičili gospodarstvo, je strmoglavo padla tudi cena nafte, od katere je ruski proračun precej odvisen. Za nameček se je zgodil še spor med Rusijo in Opecom oziroma med Rusijo in Savdsko Arabijo, saj Rusi niso bili pripravljeni zmanjšati črpanja nafte, da bi spet pognali cene k višku. Razlog je ruski strah pred tem, da bi višanje cene nafte izkoristila ameriška naftna podjetja, ki črpajo nafto iz skrilavcev. Ta strah pred ameriškim tekmecem je tako velik, da se je Rusija pripravljena odpovedati višjim cenam nafte, ki bi polnile njen proračun.
Največje rusko žarišče epidemije je v Moskvi
Črni oblaki se nad Rusijo zgrinjajo tudi zaradi širjenja novega koronavirusa. Prvi okužbo z novim koronavirusom so v Rusiji potrdili 31. januarja, in sicer pri kitajskem državljanu. Rusija je hitro uvedla strožji nadzor na meji s Kitajsko (20. februarja je tudi prepovedala vstop kitajskih državljanov v državo) in nekaj tednov v februarju se je zdelo, da ta pristop deluje. Toda kmalu se je zgodil vnos virusa iz Italije. 2. marca je bila v Moskvi potrjena okužba pri mladem Rusu, ki je bil na zimskih počitnicah v Italiji. V drugem največjem ruskem mestu Sankt Peterburgu pa je bil 5. marca potrjena primer okužbe pri študentu iz Italije.
Vsaj uradno je Rusija na pandemijo dobro pripravljena. Število postelj naj bi bilo veliko, a težave je, da so številne bolnišnice zelo slabo opremljene. Po podatkih spletne strani worldometers.info je Rusija do petka opravila nekaj več kot 11 tisoč testov na milijon prebivalcev, kar je malce več kot ZDA in polovico manj kot Nemčija. Do petka je bilo v 144-milijonski Rusiji potrjenih skoraj 28 tisoč okužb z novim koronavirusom, umrlo pa je 232 ljudi, kar pomeni dva mrtva na milijon prebivalcev. Največje žarišče je Moskva, kjer so potrdili dve tretjini okužb. Tu je 19. marca zaradi covid-19 umrl prvi bolnik v Rusiji.
Vladimir Putin je 24. marca dobro zaščiten obiskal moskovsko infekcijsko kliniko Komunarka, v kateri se je zaradi bolezni covid-19 zdravilo 350 bolnikov.
Ruski "izvoz" okužb na Kitajsko
Seveda je dejansko okuženih v Rusiji še več, uradne številke so le vrh ledene gore. Kot piše Reuters, je bilo v 12,7-milijonski Moskvi do 17. aprila uradno nekaj več kot 18 tisoč okužb z novim koronavirusom, kar predstavlja 0,1 odstotka prebivalstva ruske prestolnice. Toda po podatkih zasebnih moskovskih laboratorijev, ki opravljajo plačane teste, je med tistimi, ki se testirajo pri njih, z novim koronavirusom okuženih od enega do pet odstotkov. V zasebnih laboratorijih se testirajo tisti Rusi, ki jih država ne testira: to so ljudje, ki nimajo bolezenskih znakov, ki pred kratkim niso potovali po svetu in nimajo nobenega stika z osebo, ki je okužena. Tudi dejstvo, da gre pri večini novih okužb na Kitajskem za uvožene okužbe iz Rusije, kaže, da je virus v Rusiji zelo razširjen.
Rusija je prve karantenske oziroma omejitvene ukrepe začela postopoma uvajati 17. marca. Najprej je zaprla gledališča in muzeje, čez nekaj dni so sledile šole, 28. marca so zaprla vrata tudi univerze. 30. marca je karanteno razglasila Moskva. Moskovčani od takrat ne smejo zapustiti svojih domov, razen v izjemnih primerih. Kmalu so sledili podobni ukrepi tudi v drugih delih Rusije oziroma Ruske federacije. V bližini Moskve so začeli graditi novo infekcijsko kliniko.
Putinovo bližnje srečanje z ubijalskim virusom
Putin je 24. marca kljub opozorilom obiskal prvo bojno črto – moskovsko infekcijsko kliniko Komunarka, v kateri se je zdravilo 350 bolnikov, okuženih z novim koronavirusom. Sestal in rokoval se je tudi z vodjo klinike Denisom Procenko, ki je Putina opozarjal, da se bo v Rusiji ponovil italijanski scenarij. Čez nekaj dni pa je bila pri Procenku potrjena okužba z novim koronavirusom, zaradi česar se je Putin osamil in začel delo predsednika opravljati na daljavo.
Ob obisku moskovske infekcijske klinike se je Putin srečal in rokoval tudi z direktorjem Denisom Procenkom. Pozneje se je izkazalo, da je Procenko okužen z novim koronavirusom, a se ne srečo Putin ni okužil.
Stari politični lisjak Putin pa je pandemijo novega koronavirusa spretno izkoristil tudi za utrjevanje ruskih mednarodnih položajev. V drugi polovici marca je izkoristil italijansko razočaranje nad brezbrižnostjo preostalih članic EU in v dogovoru z italijanskim premierjem Giuseppejem Contejem v najbolj prizadeti Bergamo poslal pomoč. Iz Rusije je v Italijo med 22. in 25. marcem poletelo 15 letal, na katerih je bilo med drugim 600 ventilatorjev ter sto pripadnikov vojaških virologov in epidemiologov. A kot je pozneje pisala italijanska La Stampa, naj bi bilo 80 odstotkov opreme, ki jo je Italiji poslala Rusija, neuporabne.
Putinova pomoč New Yorku
Podobna piarovsko premišljena poteza je Putinu uspela tudi dober teden dni pozneje, ko je po dogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v New York poslal letalo s 60 tonami ventilatorjev, zaščitnih mask in druge zaščitne opreme. Putin nasploh upa, da mu bo v času pandemije uspelo popraviti odnose z ZDA. A po drugi strani je Rusija v sporu med Kitajsko in ZDA na strani prve in odločno nasprotuje zamislim, da bi moral Peking plačati odškodnine za pandemijo novega koronavirusa.
V pričakovanju skokovitega povečanja števila okuženih z novim koronavirusom je Rusija v bližini Moskve marca letos začela graditi novo infekcijsko kliniko. Zdaj je že skoraj zgrajena. V njej bo prostora za 800 bolniških postelj.
Poleg tega se pojavljajo obtožbe, da Rusija v času pandemije s pomočjo ruskih državnih medijev, Kremlju zvestih spletnih strani in družbenih omrežij načrtno širi dezinformacija in lažne novice, s katerimi poskuša povečati paniko v zahodnih državah in krhati odnose med članicami EU. Putinova Rusija seveda te obtožbe odločna zavrača.
21