Bodo Trumpa v Belo hišo pripeljali nevidni volivci?

Po povprečju vseh glavnih ameriških javnomnenjskih anket, ki ga objavlja spletna stran RealClear Politics, demokratska predsedniška kandidatka Hillary Clinton trenutno vodi pred republikanskim predsedniškim kandidatom Donaldom Trumpom za 6,3 odstotne točke: 48,5 odstotka proti 42,2 odstotka.

Trumpovi skriti volivci

Je nekdanja prva dama, ki več ali manj že celo kampanjo po javnomnenjskih anketah vodi pred newyorškim milijarderjem, že zanesljivo na poti v Belo hišo? Vodja Trumpove kampanje KellyAnne Conway je prepričana da temu ni tako, in sicer zato, ker v resnici Trump vodi pred Clintonovo zaradi tako imenovanih skritih volivcev (undercover voters).

To so volivci, ki anketarjem nočejo priznati, da bodo 8. novembra letos volili Trumpa. Kot je dejala Conwayeva za britanski Channel 4: "V ZDA je postalo družbeno zaželeno, še zlasti, če ste univerzitetno izobražena oseba, da javno poveste, da ste proti Donaldu Trumpu."

Je ženske strah javno priznati, da podpirajo "seksista" Trumpa?

Podobno je novinarjem ameriške revije The Atlantic na letošnji republikanski nacionalni konvenciji v Clevelandu povedal newyorški delegat Bob Hayssen: "Na milijone ljudi je, ki jih je strah priznati, da bodo volili za Donalda Trumpa." In zakaj nočejo priznati? "Ker bi potem njihovi liberalni prijatelji udrihali po njih!"

Vodja Trumpove kampanje KellyAnne Conway je prepričana, da bo 8. novembra za Trumpa volilo več volivcev, kot zdaj kažejo ankete. Foto: Reuters

Številni Trumpovi privrženci so tudi prepričani, da veliko žensk, še zlasti po objavi na skrivaj posnetega Trumpovega s sočnim besednjakom podkrepljenega moškega širokoustenja o spolnih avanturah, v anketah noče iskreno povedati, da bodo volile republikanskega predsedniškega kandidata.

Ko so skriti volivci ostali skriti tudi na volilni dan

Toda po drugi strani se na tako imenovane skrite volivce že tradicionalno sklicujejo vsi predsedniški kandidati, republikanci ali demokrati, ki jim pred volitvami v javnomnenjskih anketah slabo kaže. 

Tako je na primer pred volitvami leta 1972 demokrat George McGovern zatrjeval, da mu bodo zmago nad republikancem Richardom Nixonom prinesli skriti volivci (hidden voters). Zagotovo so tudi na volilni dan ostali skriti, saj je Nixon zmagal. 

Zanašal se je množice, ki je prihajale na njegove shode

Podobno je leta 1984 tudi demokrat Walter Mondale zatrjeval, da bo zmagal, ker njegovih privržencev, ki so se navdušeno zbirali na množičnih shodih, ankete ne zaznajo. Na koncu ga je republikanec Ronald Reagan potolkel za ogromnih 18 odstotnih točk.

Harry Truman Foto: Getty Images Pozna pa novejša ameriška predsedniška zgodovina primer, ko so javnomnenjske ankete zelo udarile mimo. Tako je leta 1948 demokrat Harry Truman premagal republikanskega izzivalca Thomasa Deweyja. Gallup je tako Deweyju v kampanji vedno izmeril vsaj pet odstotkov prednosti pred Trumanom, enkrat tudi 11 odstotkov. 

Na koncu so se anketarji osmešili, saj je Truman zmagal in ostal v Beli hiši. So pa po tem sramotnem spodrsljaju anketarji oziroma raziskovalci javnega mnenja izboljšali svoje metode.

Nevidni volivci, ki jih ankete ne zajamejo

Nekateri Trumpovi privrženci so tudi prepričani, da zmaga Clintonove ni gotova zato, ker ankete ne zaznajo tako imenovanih nevidnih volivcev, volivcev, ki so se šele zdaj vpisali v volilni imenik in niso zajeti v anketah.

Ameriških predsedniških volitev se namreč lahko udeležijo le tisti volivci, ki se pred tem vpišejo v volilni imenik oziroma postanejo registrirani volivci. Poglejmo podatke iz leta 2012, ko sta se za Belo hišo spopadla demokrat Barack Obama in republikanec Mitt Romney.

Leta 2012 neregistriranih kar 47 milijonov belih delavcev

Tega leta je bilo v ZDA 215 milijonov Američanov, ki so imeli volilno pravico, od teh jih je bilo 153 milijonov registriranih, to je vpisanih v volilni imenik. Na volišča niso prišli vsi registrirani volivci, ampak samo približno 129 milijonov. Največ njihovih glasov je dobil Obama, in sicer več kot 66 milijonov, medtem ko je Romneyja volilo skoraj 61 milijonov volivcev.

Trumpovi shodi so množično obiskani, veliko boj kot shodi njegove tekmice Hillary. Je to že podatek, ki nakazuje zmagovalca volitev, ali bo na koncu odločila tako imenovana tiha večina? Foto: Reuters

Na volitvah leta 2012 skoraj 47 milijonov belcev brez univerzitetne izobrazbe ni bilo vpisanih v volilne imenike, prav ta demografska skupina – v ZDA poimenovana modri ovratniki, to je delavci – pa je najbolj naklonjena Trumpu.

Kaj bi bilo, če bi se modri ovratniki množično registrirali?

Če bi se veliko število teh volivcev registriralo in prišlo na volišča, bi Trump letos prepričljivo zmagal. Težava pa je, kot je konec septembra zapisala britanska spletna stran CapX, da podatki ne kažejo, da bi se modri ovratniki množično vpisovali v volilne imenike, tako kot so se leta 2008 množično registrirali Obamovi privrženci.

Kot piše CapX, je večji vpis novih volivcev v volilnih okrajih, kjer je leta 2012 zmagal demokrat Obama, kot v tistih, kjer je zmagal republikanec Romney. Po mnenju britanske spletne strani bo 8. novembra Trumpov val, če bo sploh prišel, lahko prišel le od že registriranih volivcev, torej 14,7 milijona belih volivcev, ki so registrirani, vendar leta 2012 niso volili, kot pa iz 47 milijona "pogrešanih" neregistriranih volivcev belega delavskega razreda.

Zamenjava volilnih baz

Toda podatek, da je več na novo registriranih volivcev v tradicionalnih demokratskih okrajih, ni podatek, ki je samoumevno v prid Clintonovi. V ZDA se namreč pred temi volitvami dogaja zanimiva zamenjava volivcev. Poglejmo primer mesta Albany, prestolnice ameriške zvezne države New York in dolgoletne demokratske trdnjave. 

Če Trump želi pritegniti na volišča zlasti bele delavce, pa ima Hillary močno oporo med Latinskoameričani. Leta 2012, ko so bile zadnje predsedniške volitve, ni bilo registriranih 11,5 milijona latinskoameriških volivcev. Koliko od teh se jih bo registriralo pred letošnjimi volitvami? Po podatkih spletne strani Politico je v ZDA trenutno registriranih več kot 200 milijonov volivcev, večina na novo vpisanih volivce pa naj bi se nagibala k demokratom. Podatek, ki ni preveč obetaven za Trumpa. Foto: Getty Images

Kot piše nemški časnik Die Welt, je bilo mesto leta 2012 popolnoma polepljeno s plakati Obame in njegova podpredsedniškega kandidata Joeja Bidena. Letos temu ni tako. Številni delavci in nižji uradniki, ki so prej volili demokrate, zdaj podpirajo Trumpa, bolj izobraženi in bogatejši meščani, ki so se prej nagibali k republikancem, pa podpirajo Clintonovo.

Neizobraženi belci manj navdušeni volivci kot izobraženi in Latinskoameričani

Vsekakor ima Trump pred volitvami težje delo kot Clintonova. Demografska skupina, kjer ima najbogatejši slovenski zet največ podpore, torej modri ovratniki, so manj navdušeni volivci kot skupine, ki vsaj navzven bolj podpirajo Clintonovo (Latinskoameričani, univerzitetno izobraženi …). 

Leta 2012 je tako volilo samo 55 odstotkov modrih ovratnikov, medtem ko je na volišča prišlo kar 77 odstotkov univerzitetno izobraženih, tako imenovanih belih ovratnikov. Na Floridi, ki je ključna za Trumpovo zmago, leta 2012 na volišča ni prišlo kar 2,5 milijona belcev z volilno pravico, medtem ko je ostalo doma samo 725 tisoč Latinskoameričanov z volilno pravico.