Ponedeljek, 28. 3. 2016, 18.00
7 let, 2 meseca
Bruselj: evropska prestolnica džihadistov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,28
Zakaj politiki v mestu v srcu Evrope ni uspelo preprečiti vzpona skrajnega islamizma v revnih in zapostavljenih mestnih četrtih?
Napadalci, ki so izvedli teroristični napad na bruseljsko letališče Zaventem in postajo podzemne železnice v središču Bruslja, prihajajo iz belgijske prestolnice. Tudi obdolženci za lanske teroristične napade novembra lani v Parizu prihajajo iz Bruslja, prav tako orožje, ki je bilo uporabljeno v napadu na košer trgovino v francoski prestolnici.
Bruseljčan je leta 2014 v judovskem muzeju umoril štiri ljudi, drugi močno oborožen moški je v Bruslju stopil na vlak za Pariz in le prisebnim potnikom se gre zahvaliti, da v tem primeru ni bilo smrtnih žrtev. Kako se je torej uspelo skrajnim islamistom ukoreniniti v eno najbogatejših in najvarnejših evropskih mest, kjer imajo svoje sedeže številke mednarodne organizacije od EU do Nata, se sprašujejo v časopisu Bloomberg Business.
Mesto dveh obrazov
Obstaja dva obraza Bruslja. En je tipičen primer mesta, kjer srednji sloj uživa vso udobnost življenja v modernem mestu. Odlične šole, številni parki, kultura, kulinarika, varne četrti. BDP na prebivalca po podatkih Eurostata v premožnejših delih mesta, tudi na račun velikega števila evropskih birokratov, znaša 60 tisoč evrov. To je mesto, kjer velja moto živi in pusti živeti.
Obstaja pa tudi drugi obraz Bruslja. To sta industrijski četrti Molenbeek in Schaerbeek, ki sta postali središče evropskih džihadistov. Nekaj manj kot polovica prebivalcev Molenbeeka je muslimanov.
To so otroci in vnuki ekonomskih imigrantov iz severnoafriških držav, ki so v državo prispeli v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja. Belgija je danes postindustrijska država in stopnja brezposelnosti v teh nekdaj industrijskih četrtih dosega 30 odstotkov, kar je skoraj dvakrat toliko kot v preostalih delih mesta.
Socialna neenakost ni opravičilo za terorizem, pravi Dirk Jacobs z bruseljske univerze, ki preučuje migrante. "Predstavlja pa ploden teren za radikalizacijo."
Težava ni samo Bruselj
A Bruselj ni edino mesto, kjer so skrajneži v preteklih letih radikalizirali veliko nezadovoljne mladine. Kot so pokazali lanski pariški napadi, so evropske vlade druga za drugo odpovedale pri zagotavljanju in delitvi obveščevalnih informacij, s katerimi bi napade lahko preprečili.
"Evropa nima zakona, kakršen je Patriot Act, na podlagi katerega so Američani okrepili zbiranje obveščevalnih podatkov," pravi Sim Tack, direktor podjetja za geopolitično svetovanje iz Teksasa. "V EU so državljanske svoboščine veliko bolj varovane kot pa v ZDA."
Bruseljske težave bo težko rešiti
Belgijska politika je pred novo težko preizkušnjo, kako rešiti bruseljske težave. Mesto z 1,2 milijona prebivalcev ima šest policijskih uradov in 19 občin, je pred dobrim letom dejal belgijski notranji minister Jan Jambon. Pri tem je Bruselj primerjal z New Yorkom. "Koliko policijskih uradov ima New York? Enega."
Nekaj manj kot polovica prebivalcev Molenbeeka je muslimanov, stopnja brezposelnosti dosega 30 odstotkov.
Politični boj med flamsko in francosko govorečim delom držav je pripeljal do položaja, v katerem je zvezna vlada del oblasti in davčnih prilivov prenesla na regionalni vladi. Lani je vlada v Bruslju priznala, da bi potrebovala še vsaj 150 obveščevalcev, a ne more zagotoviti finančnih sredstev za njihove plače.
"Politiki so se večino časa ukvarjali z glajenjem spora med flamsko in francosko govorečim delom prebivalstva in niso bili sposobni sprejeti ustrezne politike, s katero bi družine migrantov vključili v belgijsko družbo," pravi Leo Neels, direktor možganskega trusta Itinera Institute, ki se ukvarja s socialnimi vprašanji.
Kako je skrajni islam "osvojil" Belgijo
Po belgijski ustavi imajo organizirane religije poseben družbeni pomen, vlada jih priznava ter jim kot cerkvenim uslužbencem zagotavlja plače in pokojnine. Leta 1970 je Belgija uradno priznala islam in pri tem sprejela ponudbo Savdske Arabije za financiranje gradnje verskih objektov. Savdijci so v Belgijo poslali številne klerike, da bi dodatno izobrazili tamkajšnje imame.
Tako danes veliko mošej ni pod nadzorom zveznih oblasti in jih vodijo radikalni salafisti. Zvezna oblast si je za cilj zadala, da čim več mošej spravi v državni sistem. V ta namen namerava v prihodnjem letu za plače 80 novih imamov porabiti tri milijone evrov. Za porast števila džihadistov v državi pa ne gre kriviti samo religije, pravi strokovnjak za mednarodne odnose Rik Coolsaet z univerze v Gentu.
Mnogi radikalizirani mladostniki, tudi idejni vodja pariških napadov in dva samomorilska napadalca, ki sta sodelovala v pariških napadih, so bili belgijski policiji zaradi manjših kaznivih dejanj znani že pred tem. "Mladci so se iz brezciljnih delinkventov spreobrnili v džihadiste s točno določenim ciljem," v eni izmed svojih študij še ugotavlja Coolsaet.
