Torek, 21. 1. 2025, 17.29
12 ur, 1 minuta
Danska zavrača Trumpove ozemeljske težnje po Grenlandiji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,29
Trump v ponedeljek ob prisegi ni omenjal Grenlandije, je pa pozneje med odgovarjanjem na novinarska vprašanja dejal, da jo ZDA potrebujejo zaradi "mednarodne varnosti". Ob tem je dodal, da Dansko skrb za to avtonomno ozemlje stane veliko denarja, zato meni, da bi Koebenhavn pristal na predajo.
Danski zunanji minister Lars Lokke Rasmussen je danes sporočil, da Grenlandija ni na voljo, in tako ponovno zavrnil izjave novega ameriškega predsednika Donalda Trumpa o prevzemu arktičnega ozemlja. Ta med ponedeljkovo inavguracijo ni omenjal Grenlandije, v kasnejšem pogovoru z novinarji pa je ponovil, da jo ZDA potrebujejo zaradi varnosti.
Minister Lokke Rasmussen je dan po Trumpovi inavguraciji zavrnil oblikovanje svetovnega reda, "v katerem si lahko države, če so dovolj velike, ne glede na to, kako se imenujejo, kar same postrežejo" s tujim ozemljem.
Lokke Rasmussen je dejal še, da ga Trumpove izjave ne napeljujejo k razglasitvi krize.
Voditelji več danskih političnih strank so se po poročanju francoske tiskovne agencije AFP danes zbrali na brifingu na to temo pri premierki Mette Frederiksen. Iz dela opozicije je slišati opozorila, da so pred Dansko štiri težka leta.
Frederiksen je že večkrat poudarila, da Grenlandija ni naprodaj in da morajo o prihodnosti otoka odločiti njegovi prebivalci. Na otoku sicer deluje močno gibanje za neodvisnost, ki mu pripada tudi tamkajšnji predsednik vlade Mute Egede.
Egede je na današnji novinarski konferenci zavrnil Trumpove pobude, rekoč da nočejo biti niti Američani niti Danci. "O prihodnosti Grenlandije bodo odločali Grenlandci," je zatrdil.
Trump je že leta 2019 med svojim prvim predsedniškim mandatom izrazil zanimanje za nakup tega avtonomnega ozemlja. Pri tem je govoril o morebitnem "velikem nepremičninskem poslu", ki bi bil strateško zanimiv.
Grenlandija je avtonomno dansko ozemlje med Atlantskim in Arktičnim oceanom. Ima lasten parlament in približno 55 tisoč prebivalcev, ki so večinoma Inuiti. Zunanje odnose vodi Koebenhavn, gospodarstvo pa je v veliki meri odvisno od danskih subvencij. Veliko večino površine otoka, ki je bogat z naravnimi viri, vključno z nafto, zemeljskim plinom, zlatom, diamanti, uranom in cinkom, prekriva led. Njeni naravni viri še posebej mikajo ZDA, Kitajsko in Rusijo. Ameriška vojska ima tam že vojaško oporišče.
