David iz Dublina, ki je mednarodno korporacijo zamenjal za startup zgodbo

Nove izkušnje in odkrivanje sveta zunaj varne cone, to je tisto, kar je Davida Goja še kot študenta vleklo v tujino. Najprej je eno leto kot študent preživel na Švedskem, po podiplomskem študiju v Ljubljani je šel v München v Nemčiji, kjer je delal za slovensko podjetje Gorenje.

"Delati za slovensko podjetje v tujem okolju je bilo zanimivo, a vseeno sem iskal nove priložnosti. Poleg tega položaj v Sloveniji takrat ni bil ravno najboljši, v tujino je šlo precej mladih, med njimi tudi jaz. Prijavil sem se za delo pri Googlu in po nekem čudnem naključju so me vzeli," pravi David, ki zdaj že tri leta živi v irski prestolnici, kjer ima ta ameriška korporacija glavni evropski sedež.

Kako Google skrbi za napredovanje zaposlenih

O Googlu, ki velja za enega najbolj zaželenih zaposlovalcev – delal je na področju oglaševanja za slovenski trg –, pravi, da je delodajalec z dobrimi in slabimi stvarmi, a vseeno pripoveduje le o pozitivni strani.

Med njimi je ameriška filozofija, osredotočena na upravljanje zaposlenih, že infrastruktura v podjetju je postavljena tako, da zaposlenim poskuša omogočiti vse pogoje za napredovanje.

"Imel sem 22 let in za to obdobje je bilo to super okolje za napredovanje. Okoli tebe je ogromno ljudi, od katerih se lahko veliko naučiš. Imel sem tudi super mentorja, Slovenca, tako da je bila vse skupaj izjemna izkušnja."

Hkrati to vpliva na to, da se spoznavaš in razvijaš tudi osebnostno, pravi David. Delovno okolje je namreč naravnano tako, da precej hitro odkriješ, kje si dober, in se v tej smeri tudi razvijaš. Celoten kader je zato res odličen, saj vsak obvlada svoje področje. "V tem smislu sem se v teh letih najbolj razvil in napredoval," pripoveduje 25-letni David.

Iz korporacije na svoje noge v startup Zdaj že skoraj pol leta ne dela več v Googlu, odpoved je dal sam, ker so se trije prijatelji odločili, da poskusijo s startup podjetjem, o čemer smo na Planet Siol.net že pisali.

Ko stopiš iz ene največjih korporacij na svetu na samostojno pot, je to pričakovano velika sprememba v življenju. David jo občuti kot večjo svobodo, a na drugi strani tudi večjo odgovornost, saj vse, kar delaš, delaš zato, ker si se tako odločil sam oziroma s partnerji.

Dela je sicer več, a je bolj dinamično in zanimivo, lažje je tudi usklajevati zasebno in poslovno življenje, saj si lahko pustiš del dneva, ki je "samo tvoj".

"Primarni nagon po delu je bistveno večji" Čeprav se je "primarni nagon po delu" povečal, saj veš, da brez dela resnično ne bo nič padlo v malho, David pravi, da pasu ni bilo treba bistveno zategniti. Ker ni velik potrošnik, je precej privarčeval, zato si z odločitvijo za samostojno podjetniško pot ni, kot pravi, zavezal vrvi okoli vratu.

"Naša dejavnost je razmeroma nova in že od začetka smo vedeli, da verjetno ne bomo že v prvem letu zaslužili ogromno, nam pa vseeno po nekaj mesecih kar dobro uspeva in imamo dovolj za čez mesec."

V Ljubljani za "rundo", v Dublinu za pivo Življenje na Irskem ni ravno najcenejše. "Če greš na pivo, v Ljubljani daš za 'rundo', v Dublinu pa za pivo. A dobro, pivo je pivo. Težje je, ko moraš precej odšteti za zelenjavo in sadje, kar imam zelo rad. Hrana, najemnine, vse to je zelo drago."

A David se s stroški ne obremenjuje preveč. Da so cene na tem otoku višje, je vedel, preden se je preselil tja, zdaj pa se je tudi že toliko navadil na to, da ga vsakič znova presenetijo cene v Sloveniji.

"Vsega se navadiš, tudi vremena, čeprav še vedno pride dan, ko ga preklinjaš. Najtežje se je privaditi na veter, ki je v kombinaciji z dežjem najslabša možnost, saj ti noben dežnik ne koristi. Manjka tudi sonca, moj vitamin D je na razmeroma nizki ravni," se pošali David.

"Kranj je še vedno moj dom. Najtežje je, ko zapuščaš domovino."

V domovino Kranjčana po več kot treh letih zdomstva najbolj vlečejo prijatelji in družina, rojstni Kranj pa ostaja njegov dom.

"Za Dublin bi to težko rekel, ker tu nimam nekega lastništva. Bolj bi rekel, da si dom ustvarjam v tujini. Poleg dekleta, ki je sicer Nemka, in zdaj posla ni stvari, ki bi me vezale na Irsko. Če bi se moral seliti, tako večjih pomislekov ne bi imel.

Selitev je, po mojem mnenju, najtežja, ko se greš iz domovine, potem ni več težko."

Kljub čustveni navezanosti si trenutno vrnitve v Slovenijo ne prestavlja. Tujina mu namreč ponuja precej več priložnosti, tam si je ustvaril svoje življenje ter si priboril neko svobodo, ustvaril podjetje in našel partnerico. A poti si vseeno ne zapira in pravi, da nikoli ne veš.