Torek, 27. 11. 2007, 13.06
8 let, 7 mesecev
Debelost - izziv javnega zdravstva
Med njih spadajo bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen, nekatere vrste raka, osteoporoza in druge bolezni mišično kostnega sistema. Države članice EU so na področju politike za zmanjševanje pojava debelosti sprejele raznovrstne ukrepe. Pojav prekomerne teže je posledica sprememb socialnega, ekonomskega in fizičnega okolja, v katerem živimo. Ti pa močno vplivajo na energijsko neravnotežje, ki je posledica zmanjšanja telesne dejavnosti ter uživanje bogate, a hranilno izrazito revne hrane. Debelost pa predstavlja tudi veliko breme za gospodarski in socialni položaj države, saj podatki kažejo, da se za odpravo debelosti in z njo povezanih bolezni nameni od štiri do sedem odstotkov javne zdravstvene porabe, izhaja iz dokumentov ministrstva za zdravje.
Skoraj tretjina Evropejcev je predebelih
V EU se je število debelih ljudi v zadnjih tridesetih letih izjemno povečalo, saj se s prekomerno težo sooča skoraj 27 odstotkov moških in 38 odstotkov žensk, predebelih pa je tudi več kot pet milijonov otrok. Zaskrbljujoče je ravno stanje med otroško populacijo, saj na območju EU beležijo kar 300.000 novih primerov debelosti. Ocene predvidevajo, da bo do leta 2010 v Evropi kar 150 milijonov odraslih in 15 milijonov otrok, ki bodo predebeli.
Na področju EU poskušajo problematiko debelosti zmanjšati z Deklaracijo Svetovne zdravstvene organizacije za preprečevanje porasta debelosti, ki daje velik poudarek zmanjšanju debelosti med otroci in mladoletniki. Drugi primer pa predstavlja dokument Evropske komisije, t.i. Zelena knjiga "Spodbujanje zdrave prehrane in telesne dejavnosti". Namen knjige je ugotoviti možnosti skupnega ukrepanja na področju prehrane in telesne aktivnosti ter preprečiti pojavljanje nenalezljivih bolezni in debelosti.
Tudi v Sloveniji je stanje podobno tistemu v ostalih državah EU. Različne raziskave kažejo, da je prehrana prebivalstva nezdrava. Tako se zdravo in pretežno zdravo prehranjuje zgolj 22,9 odstotka odraslih prebivalcev. Število dnevnih obrokov in ritem prehranjevanja nista ustrezna, energijska vrednost obrokov pa je previsoka. Uživamo premalo sadja, zelenjave in prehranskih vlaknin, ki so pomembni varovalni dejavniki pred pojavom kroničnih nenalezljivih bolezni.
Podoben trend kot pri odraslih se kaže tudi pri populaciji otrok in mladostnikov. Izsledki Avbeljeve raziskave iz leta 2005 so pokazali, da imamo v Sloveniji prekomerno prehranjenih 18 odstotkov dečkov in 21 odstotkov deklic v starosti do pet let, ter devet odstotkov dečkov in osem odstotkov deklic iste starosti, ki so debeli. Na drugi strani pa se 17 odstotkov mladostnikov in 15 odstotkov mladoletnic v starosti 15 - 16 let sooča s prekomerno prehranjenostjo, ter šest odstotkov mladostnikov in štirje odstotki mladoletnic z debelostjo.
Slovenija je v letu 2005 sprejela lastno nacionalno prehransko politiko, katere temeljni cilji so zagotavljanje varne prehrane, krepitev zdravih prehranjevalnih navad ter zagotavljanje preskrbljenosti prebivalstva s kakovostno in zdravju koristno hrano. Nacionalno prehransko politiko dopolnjujeta še strategija vlade na področju telesne dejavnosti za krepitev zdravje ter smernice zdravega prehranjevanja v vzgojno izobraževalnih ustanovah.
Primer dobre prakse predstavlja program Mura, ki z izvajanjem spleta razvojnih aktivnosti in projektov v Pomurski regiji izboljšuje možnosti za hitrejši gospodarski razvoj in višjo kakovost življenja ljudi in s tem izboljšati zdravje tamkajšnjih prebivalcev. V programu sodeluje 50 pomurskih lokalnih skupnosti, ki so se v obdobju zadnjih petih let udeležile 1053 učnih delavnic.