Detektivska zgodba najstarejšega Korana

Poleti so na univerzi v Birminghamu objavili, da so našli fragmente enega najstarejših Koranov na svetu. Ko so rokopis restavrirali, so ga razstavili, a tedaj še ni bilo jasno, kako so listi rokopisa sploh prišli v birminghamsko knjižnico.

Po skoraj pol leta detektivskega dela je zdaj malce bolj jasno, kako so deli te pomembne knjige končali v Veliki Britaniji.

Iz Egipta po poteh preprodajalcev Deli rokopisa, ki so jih našli, so stari vsaj 1.370 let in so bili nekoč shranjeni v eni najstarejših mošej v Egiptu, v mošeji Amr ibn al-As v starem delu Kaira. Ugotovili so tudi, da so listi, ki so jih našli v Birminghamu, enaki kot deli Korana, ki jih hranijo v pariški Bibliotheque Nationale de France.

Odkrili so tudi, kako so deli Korana prišli v Evropo. Prinesel jih je Jean-Louis Asselin de Cherville, ki je bil v 19. stoletju francoski vicekonzul v Egiptu. Njegova vdova jih je skušala okoli leta 1820 prodati britanski narodni knjižnici, a prodaja ni uspela in rokopis je ostal v Franciji. Toda rokopis se ni ohranil v celoti. Še preden ga je Asselin de Cherville prinesel v Francijo, so ga iz mošeje preselili v knjižnico v Kairu in pri tem se je nekaj strani "izgubilo". Pristale so na črnem trgu starin in nekajkrat so jih preprodali, dokler jih ni okoli leta 1920 kupil Alphonse Mingana in jih prinesel v Birmingham. Mingana je bil Asirec iz tedanjega Iraka, ki je po naročilu bogate britanske družine Cadbury na Bližnjem vzhodu kupoval starine.

Star pergament in mlajša pisava Še vedno pa ni jasno, koliko je pravzaprav star ta rokopis. Radiokarbonska analiza je pokazala, da bi ga lahko umestili v čas med letoma 568 in 645, torej v čas življenja preroka Mohameda, ki je umrl leta 632. Pisec besedila bi tako lahko poznal Mohameda.

Raziskovalci oxfordske univerze, ki so naredili radiokarbonsko analizo, so prepričani, da so njihove letnice pravilne, pri tem pa opozarjajo na veliko verjetnost, da je pravilna druga polovica časovnega okvira. Res je sicer, da delov rokopisa, ki so v Parizu, niso analizirali, prav tako analiza pokaže le starost pergamenta, ne pa časa nastanka rokopisa.

Toda v nasprotju s karbonsko analizo so znanstveniki, ki raziskujejo arabsko pisavo, prepričani, da rokopis ni tako star. Način, na katerega so zapisani verzi Korana, in to, kako so med seboj ločeni, pa tudi slovnične oznake po njihovem mnenju ne spadajo v tako staro obdobje, temveč v mlajše.

Teorije o izvoru Prav tako še ni rešeno vprašanje, ali je ta rokopis najstarejši ohranjeni Koran. V Birminghamu sta ohranjena le dva lista, skupno bi jih moralo biti okoli 200, kar pomeni, da bi za zapis tako obsežne knjige moral nekdo najeti veliko piscev. Jamal bin Huwareib, direktor emiratske fundacije Mohameda bin Rašida Al Maktuma, je prepričan, da gre za prvo pisano obliko Korana, ki jo je zbral Abu Bakr, kalif, ki je vladal med letom 632 in 634 in je bil oče Mohamedova žene Ajše. Kalif je naročil Zaidu ibn Thabitu, naj zbere in zapiše vse koranske verze. "To je eno najpomembnejših odkritij za muslimanski svet," je dejal za BBC: "Ta rokopis predstavlja korenine islama." Druga teorija pravi, da je rokopis nastal pozneje, med letoma 650 in 655, ter da gre za zapise Korana, ki so nastali v času kalifa Uthmana, ko so prav tako pot nadzorom Zaida ibn Thabita napisali od pet do sedem standardiziranih izvodov Korana in jih poslali v muslimanske skupnosti.