Francija in pet afriških držav "razglasile vojno" Boko Haramu

Ta skupina je pred mesecem dni na severu Nigerije ugrabila več kot 200 deklic, sicer pa naj bi samo letos zakrivila že kar 2000 smrti. Gostitelj varnostnega vrha, francoski predsednik Francois Hollande, in pet afriških voditeljev so se dogovorili za skupen "globalen, regionalen, srednje- in dolgoročen" akcijski načrt za ustavitev skrajnih islamistov na zahodu in v osrednjem delu Afrike. "Tu smo, da razglasimo vojno Boko Haramu," je po vrhu novinarjem sporočil predsednik Kameruna Paul Biya.

Udeleženci srečanja so se med drugim strinjali, da bodo okrepili izmenjavo obveščevalnih informacij v Zahodni Afriki, bolje usklajevali akcije svojih vojsk in vojaških misij na afriški celini ter izboljšali mejne kontrole. Francija, Velika Britanija in ZDA so afriškim državam obljubile pomoč v obliki opreme za nadzor in strokovnega svetovanja.

Islamistične teroristične organizacije predstavljajo nevarnost celotni Afriki Vrha so se sicer poleg Hollanda in Biye udeležili nigerijski predsednik Goodluck Jonathan ter predsedniki Čada, Nigerja in Benina. Sodelovali so tudi predstavniki ZDA, Velike Britanije in EU. Kot so se strinjali, islamistične teroristične organizacije destabilizirajo ne le sever Nigerije, ampak predstavljajo nevarnost celotni Afriki.

Francoski predsednik je skupino Boko Haram ob koncu vrha označil kot "grožnjo celotni Zahodni Afriki in sedaj tudi Srednji Afriki, ki je vzpostavila vezi z Al Kaido v Magrebu in drugimi terorističnimi organizacijami".

Predsednik Čada Idriss Deby je opozoril, da so teroristi že povzročili veliko trpljenja v regiji. "Če jim bomo dovolili, da nadaljujejo, grozi celotni podregiji, če ne kar vsej Afriki, nered," je poudaril. Nigerijski predsednik je med drugim zatrdil, da je njegova vlada polno zavezana iskanju ugrabljenih deklic in da jih išče kar 20.000 nigerijskih vojakov.

Strokovnjaki: Skrajne skupine se vse tesneje povezujejo Poleg Boko Harama in Al Kaide v Magrebu (AQIM) za posebej nevarno velja somalijska islamistična milica Al Šabab, strokovnjaki pa že leta ocenjujejo, da se skrajne skupine vse tesneje povezujejo. Terorizem je še posebej hudo prizadel Mali, Somalijo in Nigerijo - trojico držav, ki so vse etnično in versko razdeljene, strateško pomembne, tamkajšnje prebivalstvo pa pesti huda revščina.

Hollande je vrh sklical, potem ko je Boko Haram 14. aprila v kraju Chibok na severu Nigerije ugrabil več kot 200 deklic. Pri iskanju deklic so Nigeriji pomoč ponudili Francija, ZDA, Velika Britanija, Izrael, Kitajska in Kanada, a doslej iskanje ni prineslo uspeha, upanja za srečen razplet pa je vse manj.

V ponedeljek je Boko Haram objavil videoposnetek, na katerem je videti več kot sto ugrabljenih deklet, ki naj bi medtem prestopila v islam. V posnetku so islamisti nakazali, da so se pripravljeni pogajati z oblastmi glede izpustitve šolark, a v zameno zahtevajo izpustitev svojih pripadnikov, ki so v zaporih. Nigerijske oblasti so zahteve skupine zavrnile. Je pa tamkajšnja policija ponudila več kot 300 tisoč dolarjev nagrade za informacije o lokaciji ugrabljenih otrok.

Vrh v Parizu so sicer zaznamovale novice o novem nasilju Boko Haram. Ta je ponoči napadel v Kamerunu in po različnih navedbah ubil ali ranil enega kitajskega delavca, deset so jih ugrabili. Tarča so bili uslužbenci kitajskega podjetja Sinohydro. Boko Haram je v Kamerunu napadel že večkrat, med drugim je lani ugrabil člane neke francoske družine, ki so jih kasneje izpustili.