Petek, 22. 3. 2024, 16.35
8 mesecev, 1 teden
Gospodarji Amazonije, ki ogrožajo svet
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,98
Manaus, ki leži ob reki Rio Negro, ta je ena od pritokov Amazonke, je glavno mesto brazilske zvezne države Amazonas. Mesto je postalo glavno vozlišče trgovine z mamili, ki prihajajo iz Kolumbije in Peruja. Iz Manausa mamila potujejo h končnim kupcem v druge dele Brazilije in sosednje države ter čez Atlantski ocean v Evropo.
Na območju Amazonije živi okoli 26 milijonov ljudi, od tega polovica na območju, ki ga ima pod nadzorom brazilska narkomafija. Amazonske reke so namreč postale glavne poti za prevoz prepovedanih mamil iz Kolumbije in Peruja proti južnoameriškim pristaniščem ob Atlantiku. Od tod pa mamila potujejo proti Evropi, ki je najhitreje rastoči trg za prodajo kokaina.
Pred 22 leti je brazilska oblast ustanovila posebno enoto vojaške policije, ki se je na območju amazonskega deževnega pragozda spopadala z bančnimi roparji. Ti so v Manausu, glavnem mestu brazilske zvezne države Amazonas, tudi večkrat na teden razstreljevali bankomate.
Vse močnejša amazonska narkomafija
Danes se ta elitna enota, ki šteje 300 pripadnikov, od tega 20 žensk, bojuje predvsem proti trgovini z mamili. Skoraj vsi hudi zločini se danes v Manausu zgodijo v povezavi z mamili in v sporih med tolpami, je novinarju švicarskega medija Neue Zürcher Zeitung (NZZ) povedal poveljnik enote.
"Banditi so imeli včasih nože in revolverje, danes uporabljajo razstreliva, ročne granate in avtomatske puške," pravi poveljnik. V Manausu, ki šteje 2,5 milijona prebivalcev, imajo narkomafijske tolpe pod nadzorom številne četrti in zapore. Nadzirajo kar 178 od 722 brazilskih okrožij na območju Amazonije. To znaša polovico od 26 milijonov ljudi, ki živi na tem območju.
Kako mamila potujejo skozi Amazonijo proti Evropi
Mamila, zlasti kokain in skunk (gre za posebej močno marihuano), prihajajo iz Kolumbije in Peruja. V teh dveh državah so največji nasadi koke na svetu (sledi jima Bolivija). Brazilski narkomafijci kokain in druga mamila na meji s Perujem ali Kolumbijo naložijo na svoje hitre motorne čolne ali počasnejše gumenjake in jih po porečju Amazonke pripeljejo do Manausa.
Amazonski deževni pragozd velja za pljuča Evrope. Njegovo izsekavanje financira tudi trgovina z mamili.
Manaus je glavno vozlišče trgovine z mamili na amazonskem območju. Od tod potujejo ladje z zabojniki proti brazilskim mestom ob Atlantskem oceanu. Na ladjah so pogosto skrita tudi mamila.
Evropa je glavni trg za trgovce s kokainom
Amazonsko območje je torej postalo pomembno prehodno območje med proizvajalci in kupci mamil. Eden od glavnih trgov za mamila je seveda Evropa, ki je najhitreje rastoči trg za prodajo kokaina na svetu.
Denar iz Evrope se tako steka k amazonskim narkomafijskim kartelom, ki ta denar vlagajo v druge posle, tako nezakonite kot zakonite. Med nezakonitimi posli, kamor vlagajo denar narkomafijci, so med drugim iskanje zlata in tihotapljenje redkih živali.
Narkomafijci postajo del lokalnih oblasti
Denar narkomafijskih kartelov se steka tudi v zakonite gospodarske dejavnosti, kot sta živinoreja in pridelava soje, ter nakupe ali gradnjo nepremičnin, veletrgovskih središč, bencinskih črpalk in kozmetičnih salonov. Narkomafijci so na volitvah izvoljeni v lokalne parlamente ali so celo del organov lokalnih oblasti.
Amazonski pragozd nezakonito izsekavajo za pašnike in polja, na katerih redijo živino in gojijo sojo. Pragozd uničujejo tudi iskalci zlata. Na fotografiji: brazilski policist na območju, kjer so nezakonito uničevali amazonski pragozd zaradi poskusa širjenja kmetijskega zemljišča.
Tako narkomafijci pridobivajo vse večji politični vpliv in med drugim odločajo o tem, kdo bo dobil pogodbe in javna naročila za odvoz smeti, šolsko prehrano ali javni prevoz. To so dejavnosti, ki se lahko uporabljajo za pranje denarja od mamil, piše NZZ.
Denar iz Evrope se uporablja za uničevanje pragozda
Gospodarske dejavnost, v katere vlagajo narkomafijci, na primer poljedelstvo in živinoreja ter iskanje zlata, vodijo v nove poseke deževnega pragozda za polja in pašnike. Brazilska raziskovalka Ilona Szabo de Carvalho opisuje to uničenje džungle kot "narco-desmatamento", to je narkomafijsko krčenje deževnega gozda.
Kupci kokaina v Evropi tako denarno podpirajo uničevanje deževnega pragozda, kar po ugotovitvah znanstvenikov negativno vpliva na podnebje.
Borci proti narkomafiji nimajo utvar
Poveljnik brazilske elitne enote za boj proti narkomafiji si ne dela utvar, da jim bo sčasoma uspelo zaustaviti tihotapljenje mamil v amazonskem območju. "Dokler bo v Evropi povpraševanje po kokainu, se bodo mamila prevažala sem. Lahko le poskušamo čim bolj zmanjšati škodo, ki jo prebivalstvu povzroča trgovina z mamili," je za NZZ še povedal poveljnik elitne enote.
