Grčija zavrača navedbe nemškega tiska, Francija bi ji omogočila več časa

To v resnici predstavlja najodločnejšo podporo, ki jo je do zdaj izrekla katerakoli vodilna država evroobmočja. Francoski predsednik vlade Jean-Marc Ayrault tako odločno nasprotuje tistim v Nemčiji, ki zagovarjajo neizprosnost do Grčije, in opozarja, da bi bil grški izhod iz evroobmočja nepredstavljiv in bi lahko predstavljal "začetek konca evropskega projekta". Francoski premier je v nedavnem intervjuju namreč poudaril, da "lahko že zdaj Grčiji omogočimo več časa, pod pogojem, da je Grčija iskrena v svoji zavezanosti reformam, še posebej davčni reformi". To predstavlja do zdaj najjasnejšo podporo Pariza Atenam, v Franciji naj bi tako neuradno predlagali, da Grčiji omogočijo še dodatni dve leti, da doseže uravnoteženje proračuna. Prejšnji teden je Christine Lagarde, vodja Mednarodnega denarnega sklada, že dejala, da bi lahko takšen scenarij obravnavali kot eno izmed možnosti, a je bila takrat deležna odločnega nasprotovanja Nemčije in drugih severnih držav evroobmočja (denimo Finske, ki je vedno manj naklonjena pomoči južnim državam).

Ayrault: Evropski voditelji nesposobni in brez vizije

Medtem je bil francoski predsednik François Hollande za zdaj še previden in pazljiv, da ne bi pri tej tematiki prekrižal načrtov Angele Merkel. Vendar premier Ayrault nedvoumno zagotavlja, da je v novi socialistični vladi prisotno veliko nezadovoljstvo z načinom, s katerim voditelji evroobmočja na čelu z nemško kanclerko obravnavajo Grčijo. To je Ayrault kritiziral zaradi njene politične šibkosti in pomanjkanja vizije. "Ko pomislite, da grška kriza traja že dve leti in pol ter da Grčija predstavlja zgolj dva odstotka BDP-ja evroobmočja, postane jasno, da evropski voditelji niso bili sposobni opraviti svoje odgovornosti v doglednem času," poudarja Ayrault. Ob tem dodaja, da vendarle misli, da se glavni nemški voditelji zavedajo, da nas bi lahko izguba občutka za resničnost v zvezi z Grčijo pahnila v povsem nepredstavljiv položaj. V Franciji obstaja velika bojazen, da bi trenutna kriza evroobmočja žaromete finančnih trgov obrnila tudi nanjo, še toliko bolj z vidika napovedi, da bo državni dolg v kratkem presegel 90 odstotkov BDP-ja.

Moscovici: Francija mora spraviti deficit na tri odstotke BDP-ja

Pierre Moscovici, francoski finančni minister, je prejšnjo nedeljo poudaril, da proračun za naslednje leto, ki naj bi ga sprejeli ta petek, še zmeraj ostaja pri načrtovanem zmanjšanju proračunskega deficita na tri odstotke BDP-ja. "Če se ne bomo držali treh odstotkov, bodo trgi dejali: 'Niso resni in verodostojni.' In bum, naše obrestne mere bodo zrasle kot tiste v Španiji," je bil slikovit Moscovici. Poziv premierja Ayraulta k popustljivosti pri obravnavi Grčije pa sledi pozivu mednarodnih posojilodajalcev, ki so prejšnji teden zahtevali še dodatno milijardo in pol evrov rezov v plače javnega sektorja, da bi Grčija lahko dosegala zastavljenih 11,5 milijarde evrov prihrankov. Vir v francoski vladi je medijem ob tem povedal, da je zdaj že malo verjetno, da bo Grčija pred sredino novembra dobila kritičnih 31,5 milijarde evrov vredno novo tranšo posojil.