Srdjan Cvjetović

Sreda,
8. 6. 2016,
11.49

Osveženo pred

7 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,90

2

Natisni članek

Natisni članek

Hrvaška kriza Tihomir Orešković Tomislav Karamarko Božo Petrov vlada Borut Šuklje HDZ Most SDP hrvaški sabor Sabor nezaupnica Zoran Milanović

Sreda, 8. 6. 2016, 11.49

7 let, 1 mesec

Premier Orešković, prvi podpredsednik Karamarko ali celoten hrvaški sabor - kdo bo najprej padel?

Hrvaška po poti slovenske politične nezaupnice: Kakšne posledice bomo čutili, kdaj in kje

Srdjan Cvjetović

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,90

2

Foto: Reuters

Predsednik sabora Željko Reiner je na današnjo sejo hrvaškega parlamenta uvrstil predlog za začetek postopka odpoklica premierja Tihomirja Oreškovića, ki ga je podprlo 42 poslancev, večinoma iz HDZ.

To rešitev kot najboljšo vidijo predvsem prvi mož najmočnejše parlamentarne stranke HDZ in prvi podpredsednik vlade Tomislav Karamarko, ki upa, da bo vlada padla še pred 18. junijem, ko je predvideno glasovanje o njem. Karamarko se je namreč znašel v središču pozornosti zaradi svetovalnih poslov svoje žene, ki bi lahko glede na Karamarkovo vlogo pomenili navzkrižje interesov.

Glasovanje v tridesetih dneh

Z današnjo uvrstitvijo postopka za Oreškovićev odpoklic na dnevni red hrvaškega sabora začneta teči dva roka. Vlada se mora o tem izreči v osmih dneh, sabor pa mora odločati o tem v 30 dneh od danes.

Opozicija, predvsem njena najmočnejša stranka SDP s predsednikom stranke Zoranom Milanovićem, ob tej vladni krizi zahteva razpustitev sabora in predčasne volitve, še najraje pred poletjem. Za predčasne volitve in ne za preoblikovanje vlade se zavzema tudi vodja koalicijske stranke Most Božo Petrov, Karamarko pa je izjavil, da je pripravljen odstopiti s položaja v vladi, če bosta odstopila tudi Orešković in Petrov. Meni še, da bi novega premierja morali izbrati iz vrst HDZ, ki ima največ poslanskih mandatov v saboru.

Če bo na parlamentarnem glasovanju izkazana nezaupnica premierju Oreškoviću, bo prenehal mandat tudi celotni vladi in začel teči 30-dnevni rok, v katerem je treba poiskati novo parlamentarno večino, ki bi imenovala mandatarja za sestavo nove vlade.

Zahteve premierja Tihomirja Oreškovića za odstop prvakov strank HDZ in Most Tomislava Karamarka in Boža Petrova pobudniki postopka za izglasovanje nezaupnice vladi opisujejo kot popolno odsotnost volje za sodelovanje s predstavniki političnih moči, ki so mu zaupali vodenje vlade. | Foto: Zahteve premierja Tihomirja Oreškovića za odstop prvakov strank HDZ in Most Tomislava Karamarka in Boža Petrova pobudniki postopka za izglasovanje nezaupnice vladi opisujejo kot popolno odsotnost volje za sodelovanje s predstavniki političnih moči, ki so mu zaupali vodenje vlade.

Kaj pobudniki odpoklica formalno očitajo premierju Oreškoviću?

  • Ukvarjal naj bi se s kadrovanjem v represivnem aparatu namesto z gospodarstvom, socialnimi vprašanji in odpiranjem novih delovnih mest.
  • Vzdrževal je politično napetost v državi z namenom pridobivanja osebne politične moči.
  • Ko je bilo treba imeti sejo vlade, je odhajal na sestanke v obveščevalne službe, o katerih ni poročal niti podpredsednikoma niti svojim ministrom, s čimer naj bi naredil prve korake k poskusom "vzpostavitve kanclerske diktature ob pomoči represivnega aparata".
  • Oreškovićeve zahteve za odstop prvakov strank HDZ in Most Tomislava Karamarka in Boža Petrova opisujejo kot popolno odsotnost volje za sodelovanje s predstavniki političnih moči, ki so mu zaupali vodenje vlade.

Stipe Mesić: "Nobeno prerazporejanje in iskanje nove večine ne more biti rešitev, ker bi to samo podaljšalo to nesposobno oblast." | Foto: Ana Kovač Stipe Mesić: "Nobeno prerazporejanje in iskanje nove večine ne more biti rešitev, ker bi to samo podaljšalo to nesposobno oblast." Foto: Ana Kovač

Stipe Mesić: Edina možnost so nove volitve

"Kriza oblasti je nastala, ker zdajšnja vlada ni izpolnila pričakovanj volivcev, ni se ukvarjala z gospodarstvom in ni sprožila prepotrebnih reform. Zdajšnja kriza je tudi tekmovanje dela oblasti, in sicer stranke HDZ, ki ni sprejela svojega partnerja, stranke Most, temveč ga držala ob strani, zato Most ni imel možnosti uresničiti pričakovanj volivcev, ki so v njem videli dejavnik, ki bo sprožil reforme. Nobeno prerazporejanje in iskanje nove večine ne more biti rešitev, ker bi to samo podaljšalo to nesposobno oblast, edina možnost so nove volitve. Državljani imajo zdaj vse potrebne informacije, da se bodo na volitvah lahko ustrezno odločili."

Stipe Mesić je bil hrvaški predsednik v dveh mandatih, in sicer med letoma 2000 in 2010.

Borut Šuklje: "Ceno zdajšnje hrvaške vladne krize bodo na koncu neizogibno plačali tudi hrvaški državljani." | Foto: Matej Leskovšek Borut Šuklje: "Ceno zdajšnje hrvaške vladne krize bodo na koncu neizogibno plačali tudi hrvaški državljani." Foto: Matej Leskovšek

Borut Šuklje: Cena krize bo dražje zadolževanje, kar bodo občutili vsi na Hrvaškem

"Povod za trenutno politično krizo na Hrvaškem je jasen: operativno nefunkcioniranje vladajoče koalicije. Vzrok pa gre iskati v tem, da je predsednik vlade Tihomir Orešković povabilo razumel dobesedno. Ni razumel, da se bo od njega zahtevalo in pričakovalo izvajanje ukazov prvega podpredsednika vlade Tomislava Karamarka in najmočnejše vladne stranke HDZ. Orešković je mislil, da bo dejansko lahko sam vodil vlado, prvi odkrit in velik spopad pa je potekal že pri izbiri vodstva hrvaške obveščevalne službe. Ko se je izkazalo, da obstaja možnost delovanja vlade mimo prvega podpredsednika Karamarka, je največja vladna stranka sprožila postopek za rušenje premierja.

Ta vladna kriza bo pomenila težave za hrvaško gospodarstvo, predvsem za finančnega ministra Marića in hrvaško narodno banko, ki si z obveznicami prizadeva za posojilo v višini med eno in poldrugo milijardo evrov. Predvidevali so obrestno mero med tri in 3,5 odstotka, a so posojilodajalci zahtevali visoke pribitke zaradi tveganja. To je cena trenutne krize, ki jo bodo najprej začutili na finančnem ministrstvu in v hrvaški narodni banki, potem še v poslovnih bankah, na koncu pa neizogibno tudi državljani."

Borut Šuklje, nekdanji direktor vladnega urada za informiranje (1992-1994), minister za kulturo (1994-1996), generalni sekretar vlade (1996-1999) in minister za notranje zadeve (1999-2001), je mednarodni svetovalec za območje jugovzhodne Evrope in Zahodnega Balkana.