Incident z letalom, ki je šokiral in osramotil Moskvo

Dobra dva tedna pred kultnim govorom takratnega predsednika ZDA Ronalda Reagana, ki je 12. junija 1987 prvega moža Sovjetske zveze Mihaila Gorbačova v zahodnem Berlinu pozval, naj "podre ta zid (berlinski zid, op. p.), se je na svojevrstno mirovno misijo za končanje obdobja hladne vojne in delitve Evrope ter sveta na zahodni in vzhodni blok odpravil še ne 20-letni nemški amaterski pilot Mathias Rust.

Novejša fotografija Mathiasa Rusta iz leta 2012 ob 25. obletnici njegovega spontanega izleta v Moskvo. Ta je bil glede na njegove poznejše podvige, ki niso vsi potekali po črki zakona, verjetno tudi njegov najponosnejši dosežek v življenju. Foto: AP / Guliverimage

18-letni Rust, ki je takrat komaj pridobil izpit za letenje z lahkimi športnimi letali, za sabo je imel komaj 50 ur letenja, se je 12. maja 1987 z letalom Cessna F172P podal na krožno pot po severni Evropi. Med drugim je obiskal Islandijo, Ferske otoke in skandinavski polotok.

28. maja 1987, na današnji dan pred 35 leti, je Rust zapustil letališče v finski prestolnici Helsinki in izginil z radarja. Predhodno je sicer sporočil, da se odpravlja v Stockholm, a imel je drugačne načrte. 

Izlet Mathiasa Rusta se je končal onkraj železne zavese. Domov se je vrnil skoraj leto dni po podvigu. Foto: Thomas Hilmes/Wikimedia Commons

Popoldne istega dne je preletel Estonijo in vstopil v zračni prostor Sovjetske zveze. Ta ga je takoj opazila na radarju in mu dodelila spremstvo. Sklatiti so ga želele tako enote protiletalske obrambe na tleh kot pilot lovca MiG-23, ki ga je nekaj časa spremljal med letom, a nihče ni dobil dovoljenja za pritisk na sprožilec.

Rust je imel neverjetno srečo. Vsi, ki so imeli pooblastila za sestrelitev neznanih gostov sovjetskega neba, so v Rustovi Cessni namreč prepoznali prijateljski zrakoplov oziroma ga obravnavali kot sovjetskega pilota vajenca.

Vprašanje je, ali bi svet sploh kdaj izvedel, kaj si je privoščil 18-letni nemški pilot, če bi uresničil svoj prvotni načrt in pristal za rdečimi zidovi Kremlja. Foto: AP / Guliverimage

Nemški najstnik je imel zaradi tega prosto pot do Moskve, ki jo je dosegel ob sedmih zvečer po lokalnem času. Sprva je želel Sovjetski zvezi poslati močno sporočilo in pristati sredi Kremlja, a se je zbal, da ga bo hitro aretirala KGB in za njegov podvig ne bo izvedel nihče.

Nazadnje se je, tudi zato, da bi se izognil morebitnim civilnim žrtvam, odločil za pristanek na Velikem moskovskem mostu, ki je le streljaj od svetovno znane Bazilike Vasilijevega Blaženega in tudi v neposredni bližini Kremlja in Rdečega trga. 

Lokalne televizijske ekipe so ujele pristanek Mathiasa Rusta v Moskvi:

Sovjeti so ga aretirali dve uri po pristanku in ga septembra 1987 obsodili na štiri leta bivanja v delovnem taborišču. Izpustili so ga sicer že po manj kot enem letu. Njegova osvoboditev je bila neke vrste dobronamerna gesta Sovjetske zveze ob sklenitvi dogovora o jedrskem razoroževanju med Reaganom in Gorbačovom. 

Rust je v Nemčiji zaradi svojega podviga postal neke vrste superzvezdnik, a je šlo za status, ki so mu ga pripisali mediji, saj se v javnosti ni pretirano izpostavljal. V poznejših letih je bil večkrat v navzkrižju z zakonom, saj je fizično napadel in skoraj ubil sodelavko, ki je zavrnila njegovo povabilo na zmenek, v trgovini kradel oblačila in bil udeležen v finančno prevaro. Danes 53-letni Rust je zaposlen kot analitik v eni od švicarskih bank, bil pa naj bi tudi mirovni aktivist.

Na Sovjetsko zvezo je incident 28. maja 1987 vplival precej bolj drastično kot na nemškega mladeniča. Država, ki se je takrat imela za tako rekoč neprebojno vojaško velesilo, je s pristankom nemškega pilota v bližini najbolj "svete" moskovske infrastrukture prejela velik udarec naravnost v ego.

Posledica podviga nemškega mladostnika je bila ena največjih čistk v sovjetskih oboroženih silah po Stalinu.

Takratni predsednik predsedstva Sovjetske zveze Mihail Gorbačov je zaradi dogodka odstavil takratnega sovjetskega ministra za obrambo Sergeja Sokolova in prvega moža sovjetskega vojaškega letalstva Aleksandra Koldunova, legendarnega vojnega pilota in enega od junakov druge svetovne vojne. Službo je ob omenjenih veljakih izgubilo še več sto sovjetskih oficirjev. 

Tuji vojaki so se iz dogodka 28. maja 1987 norčevali še leta pozneje. Rdeči trg v Moskvi so še dolgo imenovali Šeremetjevo 3 (Šeremetjevo je sicer ime osrednjega moskovskega letališča).