Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Valentin Inzko je pred tem izrazil upanje, da bodo od referenduma odstopili, sicer pa napovedal, da bo odločitev razveljavil.
Razpis referenduma podprl parlament srbske entitete
Inzko je izrazil upanje, da bo direktor za Zahodni Balkan v evropski diplomatski službi Miroslav Lajčak med obiskom v Banja Luki uspel predstavnike Republike srbske prepričati, naj ne razpišejo omenjenega referenduma. Razpis referenduma je pred časom podprl parlament srbske entitete, razpisali pa naj bi ga v prvi polovici junija.
Sankcije, kot proti libijskemu voditelju Gadafiju
V nasprotnem primeru je Inzko napovedal, da bo v desetih do 14 dneh razveljavil odločitev Banja Luke. Dodika pa je opozoril, da bi mednarodna skupnost proti njemu lahko uvedla takšne sankcije, kot jih je proti libijskemu voditelju Moamerju Gadafiju, torej prepoved potovanj ter zamrznitev bančnih računov in premoženja. Sedanjo politično krizo v BiH pa je označil kot "definitivno najresnejšo krizo od podpisa Daytonskega sporazuma".
Dodik se ne boji morebitnih sankcij
Dodik je po pogovorih v Banja Luki z Lajčakom dejal, da bodo pri referendumu vztrajali in da se ne boji morebitnih sankcij. "Grožnje so vedno znak nemoči pred argumenti in znak arogance," je dejal Dodik in poudaril, da od njega ni nihče zahteval umika odločitev in da samo uresničuje voljo ljudi.
Lajčak dejal, da ni zahteval umika odločitve o sklicu referenduma
Lajčak pa je po pogovoru dejal, da od Dodika ni zahteval umika odločitve o sklicu referenduma, ker za to ni pristojen on, temveč Inzko. Dodal je še, da je cilj njegovega obiska preseganje blokade pri oblikovanju vlade na ravni BiH, ker država brez delujoče vlade ne more funkcionirati.
Banja Luka vztraja, da je treba sodišče ukiniti
Parlament Republike srbske je 14. aprila podprl razpis referenduma, na katerem naj bi bosanski Srbi odločili, ali podpirajo zakone, ki jih je uvedel visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH, še posebej glede državnega sodišča BiH in tožilstva. Banja Luka namreč meni, da je državno sodišče sodilo za vojne zločine med vojno v BiH veliko več Srbom kot Hrvatom in Bošnjakom, zato vztraja, da ga je treba ukiniti.
Državno sodišče BiH ustanovili leta 2002
Državno sodišče BiH, edino sodišče na državni ravni, so ustanovili leta 2002 v skladu z odločitvijo tedanjega visokega predstavnika Wolfganga Petritscha. Parlament BiH je nato leta 2003 ustanovil še državno tožilstvo BiH.
4
